Knjiga ponuja zgodovinski pregled antropološkega pogleda na turizem, aplikativni del pa se nanaša na Bohinj. Gre torej za etnografsko študijo razvoja turizma v Bohinju, ki ga v delu obravnavajo kot kulturno krajino (ni bil namreč turistični kraj od nekdaj), torej kot seštevek vrste družbenih dejanj in kulturnih procesov, na podlagi katerih kraj postane privlačen za turiste.

Antropološki pristop k turizmu
Monografija je izšla pod okriljem Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, predstavlja pa nasprotni pol gospodarskim vidikom, ki pri nas prevladujejo pri razpravah o turizmu. V predstavitvi dela lahko preberemo, da namreč predstavlja antropološki pristop k razumevanju turizma, avtorica pa posebno pozornost namenja tudi odnosu med turizmom in globalizacijo.

Po besedah avtorice monografija predstavlja tudi poskus orisa zapletenih in prepletenih odnosov med lokalnostjo in globalnostjo v turističnih procesih, in se sprašuje, kako bi lahko antropologija kot znanstvena veda prispevala k boljšemu razumevanju turizma ter možnosti, ki jih ta lahko nudi turistom in gostiteljem.