Če letite z nizkocenovnimi prevozniki na letalu ne pričakujete, da vam bodo postregli s kakršnokoli hrano; no, vsaj v vašo poceni karto ni vključena. Lahko pa nahranite svoje možgane in preberete kar Biografijo lakote, kjer spremljate otroštvo hčere belgijskega diplomata.

Amélie Nothomb, ena najbolj znanih belgijskih pisateljic zadnjega desetletja, se sprašuje, k čemu vse nas sili odsotnost obilja, pomanjkanje. Odgovor je zelo preprost in iskren: k iskanju, k prizadevanju. Lakota je namreč zanjo »grozno pomanjkanje celotnega bitja, mučna praznina«. Zlakoteni človek je človek, ki išče. In po čem je hrepenela Nothombova?

Na Japonskem, kjer se je rodila, so jo zasvojile sladkarije, voda in občudovanje. Slednjega ni dobila v japonskem vrtcu, kjer je bila edina tujka. Še več, ker je bila tako nenavadna, je zbujala radovednost. Nekega dne so jo sovrtičkarji dobesedno slekli, da bi videli, če je res taka, kot so oni!

Radovedna pa je bila tudi Amélie. Kako neki si je dolgčas diplomatskih sprejemov preganjala štiriletnica? Nekaj časa prav po odraslo – z alkoholom. Naskrivaj je namreč pila tisto, kar je ostalo v kozarcih.

Vsega lepega je enkrat konec in tudi Amélie je morala zapustiti svoj japonski raj ter oditi s starši v Peking. V sedemdesetih letih je tako spoznala še drug tip lakote – lakoto drugih otrok. In lakoto pisane besede - na Kitajskem je namreč odkrivala in brala knjige, od atlasa pa vse do svetega pisma. Odkrila je tudi, da začuda obstajajo Belgijci, ki ne govorijo francosko.

Osemletnica je potem odpotovala v mondeni New York, tako drugačen od sivega Pekinga. Zabava, gledališče, druge kulture, odraščanje, ljubezni in čudovita opojnost velemesta so zapolnjevali ameriške mesece.

S selitvijo v Bangladeš pa se je Amélie ponovno vrnila v okolje, ki ga je zaznamovala sestradanost. Med bivanjem v južni Aziji se je najstnica Amélie, ki jo je še vedno gnala radovednost, soočila s trpljenjem drugih in minevanjem lepote. Tu niso mogle pomagati niti knjige niti zapiranje v lastno sobo – pri trinajstih letih je zbolela za anoreksijo.

Kako jo je premagala in kdo so bolgarski Belgijci ter kaj se je zgodilo z njeno japonsko varuško, preberite sami. Če vam je bila všeč Metafizika cevi, boste prav tako z užitkom prebrali Biografijo lakote. Za zdaj žal le v francoščini ali angleščini, saj je v slovenščini še ne boste našli.

M. P.