"Vsi so vedno mislili, da gre za sanje, za nekakšno šalo, za nekaj neuresničljivega," za Guardian "noro" mestno pridobitev razlaga Xavier Vanneste, direktor in dedič De Halve Maan, edine stalno obratujoče bruške pivovarne.

A sanje bodo jeseni, ko bo zagnan prvi belgijski pivski cevovod, postale resničnost. Če bo šlo vse po načrtih, bo po tri kilometre dolgem cevovodu od pivovarne De Halve Maan v središču mesta do polnilnice zunaj mesta steklo dovolj piva, da bodo z njim napolnili 12.000 steklenic na uro.

Mestne oblasti sprva skeptične
Kot je povedal Vanneste, se mu je zamisel porodila, ko je opazoval delavce med polaganjem kablov pred njegovo hišo, in doumel je, da je njegova ideja povsem uresničljiva. Čisto gladko vseeno ni šlo - mestne oblasti tega starodavnega mesteca namreč do zdaj niso dovolile nobeni zasebni družbi, da bi polagale kar koli pod s tlakovci tlakovanimi uličicami mesteca, ki je pod Unescovo zaščito. Zato so bile sprva sumničave.

"Moj prvi odziv je bil - o, Jezus, le kaj si mislijo?" se spominja župan Brugesa Renaat Landuyt. A ko je ugotovil, da bi pivski cevovod močno zmanjšal promet tovornjakov s pivom v mestu, si je hitro premislil. Landuyt zdaj v cevovodu vidi način, kako ohraniti staro pivovarno v mestnem središču, hkrati pa preprečiti, da bi Bruges postal zgolj muzejsko mesto. "Če ljudem ne zagotovimo dela v mestnem središču, ga bomo ubili," je povedal za Guardian.

500-letna tradicija
V pivovarni De Halve Maan so začeli variti pivo leta 1564, leta 1856 pa je pivovarno prevzel Vannestejev prednik, ki je varil "motno, malce kislo pivo". Pred drugo svetovno vojno je v središču Brugesa obratovalo okoli 30 pivovarn, a takrat so pivo še dostavljali s kočijami, turisti pa še niso preplavili tega flamskega bisera. De Halve Maan je zadnji preživeli predstavnik tega starega sveta, čeprav se je nedavno po 60 letih znova odprla še ena stara pivovarna.

Varjenje piva danes poteka precej drugače kot nekoč, postopek pa si lahko v pivovarni ogledajo tudi obiskovalci. Nekateri finančni strokovnjaki so Vannesteju svetovali, naj mestno pivovarno zapre in posel preseli v industrijsko cono, kjer poteka stekleničenje. A v tem primeru se De Halve Maan ne bi več mogel oglaševati kot bruško pivo.

"Zame pri Unescovi dediščini ne gre zgolj za opeke in materialne dobrine, ampak tudi za to, da imamo v mestu obratujočo pivovarno," razmišlja Vanneste. "To je del nematerialne dediščine. Bruges je poln turističnih pasti. Prodajajo čokolado, ki ni bila izdelana niti v Belgiji, kaj šele v Brugesu. Mi pa si želimo zvariti prav vsak liter piva točno tu, kjer se vari že stoletja - prav tako, kot trapista varijo v samostanu, šampanjec pa pridelujejo v Šampanji."

Tudi Belgijci postajajo izbirčnejši
Vanneste je za potrebe svojega pivskega cevovoda najel strokovnjake za predore in vrtanje iz naftne in plinske industrije ter belgijskega največjega strokovnjaka za slade in pivovarstvo. Cevi so položili s pomočjo računalniško vodenega vrtanja, da bi tako kar se da omejili samo fizično vrtanje ulic, je pa to, jasno, močno povečalo stroške. Kljub začetnim dvomom mestnih svetnikov je pivski cevovod že zdaj prava urbana uspešnica, ki poraja nešteto šal in dovtipov.

Da javnost cevovod podpira, kaže tudi podatek, da so približno 300.000 evrov od 4-milijonskega proračuna zbrali s pomočjo skupinskega financiranja, največji vlagatelji pa bodo v zameno dobili 18 personaliziranih kozarcev in dosmrtno dostavo enega svetlega Brugse Zota na dan. Zadovoljni so tudi lastniki trgovin in malih podjetij v mestnem središču, saj se bo razbremenil promet, hkrati pa je cevovod tudi dobra reklama za mesto.

Belgijci se borijo za turiste
Pivovarno De Halve Maan sicer vsako leto obišče približno 100.000 obiskovalcev, je pa v Brugesu, tako kot po preostali Belgiji, v zadnjih treh mesecih po napadih v Bruslju zaznati precejšen upad turistov. Pivski cevovod, upajo, jim bo pomagal obrniti trend.

V De Halve Maan v teh tednih štiripasovni cevovod še preizkušajo, si pa ne delajo utvar, da se jim bo naložba kmalu obrestovala. Nanjo gledajo bolj kot na pametno tržno potezo. Pivovarna na krilih naraščanja zanimanja za belgijska piva že več kot desetletje opaža strm porast prodaje in danes izvaža v 30 držav.

Podobno kot se je počasi začelo dogajati tudi pri nas, Belgijci postajajo vse bolj izbirčni pivci, ki so začeli namesto po poceni lagerjih posegati raje po specialnih pivih z več okusa in značaja. Obračajo se tudi proč od velikih pivovarn k malim, obrtniškim (craft) in družinskim pivovarnam.