Megleni vikend v Ljubljani in množice v nakupovalnih središčih lahko zamenjate s sproščujočimi nekaj urami, v katerem od dolenjskih termalnih zdravilišč, končate pa s sprehodom po pravljičnem Otočcu in obhodom po središču Novega mesta.

Grad Otočec leži na otoku sredi Krke, ki mu vse leto nudi turkizno ogledalo, v zimskih večerih pa se v vodi lesketa odsev lučk. Grad v virih omenjajo že leta 1252. Na gradu se je skozi zgodovino zvrstilo več različnih lastnikov, zadnji med njimi so bili grofje Margheri di Commandona, ki so ga imeli v lasti do druge svetovne vojne. Med drugo svetovno vojno je bil grad požgan, po vojni pa so ga obnovili.

Do gradu le čez most
Čeprav je grad z vseh strani obdan s Krko in ga s "celino" povezujeta le dva mostova, ima obzidje v obliki okvirja in štirimi obrambnimi stolpi. Okrog gradu je vrt, ki je danes priljubljeno sprehajališče in idilično ozadje za poročne fotografije. Grad je bil namreč po drugi svetovni vojni preurejen v hotel, poleg tega pa je v gradu tudi poročna dvorana. Posebej slikovita je t. i. srednjeveška poroka, kjer mladoporočenca sprejmeta dvorna dama in grajski pisar, napotke za srečen zakon pa jim ponudi tudi grof Otoški.

V gradu je tudi hotel visoke kategorije. Sobe so opremljene z izbranim pohištvom, imajo poseben apartma za mladoporočence, zelo dober sloves pa ima grajska kuhinja in izbrana ponudba vin. V bližini gradu je kar nekaj možnosti za rekreacijo, od tenisa do konjeništva, Krka pa je idealna tudi za strastne ribiče.

Grajski otok je le največji izmed mnogih otočkov v srednjem toku reke Krke. Poseba značilnost Krke so namreč lehnjakove pregrade, katerih nadgradnja so majceni otočki s pestrim obvodnim rastlinstvom. Posebno vzdušje gradu dodajo tudi elegantni labodi, ki domujejo v okolici.

Posebna prednost gradu je, da je zelo dostopen saj leži ob avtocesti Ljubljana-Zagreb.

Pogled pritegne kapiteljska cerkev
Ob vračanju v prestolnico si velja vzeti še nekaj minut za ogled Novega mesta. Začetki mesta segajo v leto 1365, ko je Vojvoda Rudolf IV. Habsburški na prostoru, kjer do tedaj ni bilo naselja, na novo ustanovil mesto, ki ga je poimenoval po sebi Rudolfswerth, a so ga ljudje že od vsega začetka naprej imenovali Novo mesto, ker je bilo pač v tistem času res novo. Sicer pa ima mesto bogato zgodovino. Arheološka najdišča so pokazala, da je bil prostor stalno naseljen od konca bronaste dobe do zatona rimskega imperija. Bogata zbirka arheoloških najdb je shranjenih v Dolenjskem muzeju.

Panorami mesta daje pečat kapiteljski grič s cerkvijo sv. Nikolaja, ki bo verjetno še v tem letu postala sedež nove škofije. Pred nekaj leti je kolegialni kapitelj praznoval 500-letnico. Sama cerkev je bila večkrat predelana, zato je arhitektura neenotna in v njej se meša več slogov.

Glavni trg z značilnimi arkadami
Z griča se mimo kulturnega doma in mestne tržnice, ki je doživela že boljše čase in je zdaj precej neurejena, spustimo do glavnega trga, kjer vidimo dediščino nekdanje gospodarske moči mesta. Ob trgu so si bogati trgovci in obrtniki postavili poseben tip trgovsko-obrtniške hiše, katere pritlični del je odprt s kamnitimi arkadami. Danes so v spodnjih prostorih lokali, ki pa so tako kot v vseh večjih mestih zaradi selitve trgovskih centrov na obrobje, bolj ali manj zasedeni. V središču trga je mestna hiša oz. rotovž, ki je bil zgrajen leta 1905, ko so staro mestno hišo porušili.

Srednjeveško mesto je imelo obzidje, ki so ga kasneje porušili. Nad Krko so na mestu, kjer je bilo obzidje zgradili niz stanovanjskih zgradb. Stavbe so dobesedno naslonjene na strmo kamnito pobočje na Krko.

Razlogi za ponoven obisk
To je le nekaj mestnih znamenitosti, ki so primerne za ogled tudi pozimi, saj jim da božična razsvetlitev poseben čar. V zelo topli obleki ali drugih letnih časih pa je nujen sprehod po Zupančičevem sprehajališču ob krki, vzpon na Marof po Kettejevem drevoredu in sprehod po lesenem mostu, ki bi bil sicer lahko bolje vzdrževan do Ragovega loga.

V Novem mestu so poleg pisatelja Janeza Trdine ustvarjali tudi slikarja Božidar Jakac in Vladimir Lamut, pesnik Dragotin Kette, skladatelj Marjan Kozina, rojen Novomeščan pa je bil tudi televadec Leon Štukelj. Bogata arheološka in kulturna dediščina je na ogled v Dolenjskem muzeju in Jakčevi galeriji.