O Bledu je bilo pravzaprav povedano že vse. Ker pa gre za biser, vreden vsake besede, tudi pričujoči prispevek, osredotočen na blejski grad, ne bo odveč.
Bled je eden izmed tistih krajev na Slovenskem, ki ob vsakem obisku, pa če so ti še tako pogosti, jemlje dih in navdušuje. Te rajske podobe sredi Gorenjske ne krasijo zgolj znameniti otoček, jezero ter čudovita narava, temveč tudi blejski grad, ki se mogočno razprostira na strmi pečini, 139 m nad jezersko gladino. Tu s svojo veličino vlada vsemu, kar z njegove točke doseže človeško oko.
Grad prvič omenjen leta 1004 V zgodovinsko obdobje je blejski grad stopil leta 1004 z listino nemškega cesarja Henrika II., ki je posestvo Bled z gradom vred podaril briksenski škofiji oz. škofu Albuinu. Briksenski škofje so na Bled prihajali redko, zato so gospostvo sprva upravljali in varovali škofovi ministeriali. Sredi 14. stoletja so škofje neposredno upravo gospostva opustili in ga dali v zakup dotedanjemu upravitelju Konradu von Kreighu. Rodbina Kreigh je na Bledu gospodarila skoraj 200 let – do leta 1558.
Za Kreighi in njihovimi sorodniki Turni je zakupništvo gradu prevzel sloviti junak iz turških bojev baron Herbard Auersperg (Turjaški). Ker je bil velik zaščitnik protestantizma, je moral leta 1574 oditi z Bleda, zakupništvo pa prepustiti privržencu katoliške stranke baronu Ivanu Josipu Lenkoviču. Ta je umrl leta 1680, za njegovimi dediči pa je posest upravljal grof Žiga Turn (1592–1597).
Med letoma 1597 in 1615 so se škofje odpovedali zakupništvu in so sami postavljali glavarje. Po letu 1615 so imeli grad v zakupu številni ljudje. Glavarji so bili sicer do sredine 18. stoletja plemiči, kasneje pa meščani.
Grad nekaj let tudi francoski Po 800 letih briksenske oblasti je bilo leta 1803 blejsko gospostvo po ukazu dunajske dvorne komisije podržavljeno. V času Ilirskih provinc (1809-1813) je bilo last francoske države, dohodke pa je užival generalni guverner, maršal Auguste Marmont.
Leta 1838 je bila podržavljena posest zopet vrnjena briksenski škofiji. Škof in stolni kapitelj sta jo leta 1858 prodala za 150.000 goldinarjev. Kupec je bil meščanski podjetnik Viktor Ruard, lastnik jeseniške železarne. Ruard je leta 1871 obsežne gozdove prodal Kranjski industrijski družbi, obdržal pa je grad, jezero in gradbena zemljišča okrog njega. Leta 1882 je posest prišla v roke veletrgovca Adolfa Muhra, leta 1918 pa je grad z jezerom in otokom kupil hotelir Ivan Kenda.
Leta 1937 je grad prevzela Zadružna gospodarska banka, nato pa Dravska banovina. Danes ga upravlja Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled.
Koča na Žavcarjevem vrhu je prva planinska koča v vzhodnem delu Slovenije, ki je osvojila ta naziv, Češka koča velja za najstarejšo planinsko kočo v Sloveniji, ki se je ohranila v prvotni zunanji podobi
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje