Na kraju, kjer danes kraljuje blejski grad, je prvotno stal romanski stolp. Postavljen je bil že leta 1004, sam grad pa je današnjo podobo dobival še nadaljnjih 800 let. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Na kraju, kjer danes kraljuje blejski grad, je prvotno stal romanski stolp. Postavljen je bil že leta 1004, sam grad pa je današnjo podobo dobival še nadaljnjih 800 let. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Leta 1947, ko je pogorelo ostrešje gradu, in ob prvem povojnem arheološkem izkopavanju na Bledu leta 1948 je Narodni muzej predlagal konservacijo grajskega kompleksa. Med letoma 1951–1961 je bil tako pod vodstvom arhitekta Toneta Bitenca restavriran in oplemeniten z nekaterimi detajli. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Razgleda z blejskega gradu ne boste zlahka pozabili. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared

Bled je eden izmed tistih krajev na Slovenskem, ki ob vsakem obisku, pa če so ti še tako pogosti, jemlje dih in navdušuje. Te rajske podobe sredi Gorenjske ne krasijo zgolj znameniti otoček, jezero ter čudovita narava, temveč tudi blejski grad, ki se mogočno razprostira na strmi pečini, 139 m nad jezersko gladino. Tu s svojo veličino vlada vsemu, kar z njegove točke doseže človeško oko.

Grad prvič omenjen leta 1004
V zgodovinsko obdobje je blejski grad stopil leta 1004 z listino nemškega cesarja Henrika II., ki je posestvo Bled z gradom vred podaril briksenski škofiji oz. škofu Albuinu. Briksenski škofje so na Bled prihajali redko, zato so gospostvo sprva upravljali in varovali škofovi ministeriali. Sredi 14. stoletja so škofje neposredno upravo gospostva opustili in ga dali v zakup dotedanjemu upravitelju Konradu von Kreighu. Rodbina Kreigh je na Bledu gospodarila skoraj 200 let – do leta 1558.

Za Kreighi in njihovimi sorodniki Turni je zakupništvo gradu prevzel sloviti junak iz turških bojev baron Herbard Auersperg (Turjaški). Ker je bil velik zaščitnik protestantizma, je moral leta 1574 oditi z Bleda, zakupništvo pa prepustiti privržencu katoliške stranke baronu Ivanu Josipu Lenkoviču. Ta je umrl leta 1680, za njegovimi dediči pa je posest upravljal grof Žiga Turn (1592–1597).

Med letoma 1597 in 1615 so se škofje odpovedali zakupništvu in so sami postavljali glavarje. Po letu 1615 so imeli grad v zakupu številni ljudje. Glavarji so bili sicer do sredine 18. stoletja plemiči, kasneje pa meščani.

Grad nekaj let tudi francoski
Po 800 letih briksenske oblasti je bilo leta 1803 blejsko gospostvo po ukazu dunajske dvorne komisije podržavljeno. V času Ilirskih provinc (1809-1813) je bilo last francoske države, dohodke pa je užival generalni guverner, maršal Auguste Marmont.

Leta 1838 je bila podržavljena posest zopet vrnjena briksenski škofiji. Škof in stolni kapitelj sta jo leta 1858 prodala za 150.000 goldinarjev. Kupec je bil meščanski podjetnik Viktor Ruard, lastnik jeseniške železarne. Ruard je leta 1871 obsežne gozdove prodal Kranjski industrijski družbi, obdržal pa je grad, jezero in gradbena zemljišča okrog njega. Leta 1882 je posest prišla v roke veletrgovca Adolfa Muhra, leta 1918 pa je grad z jezerom in otokom kupil hotelir Ivan Kenda.

Leta 1937 je grad prevzela Zadružna gospodarska banka, nato pa Dravska banovina. Danes ga upravlja Zavod za pospeševanje in razvoj turizma Bled.

Marjetka Nared

Danes je grad urejen kot muzej oz. kot razstavni objekt. Razstavljeni predmeti pripovedujejo o zgodovinskem razvoju pokrajine ob Blejskem jezeru od bronaste dobe do današnjih dni. Oprema ni z blejskega gradu, je pa pomembna za ponazoritev stanovanjske kulture v obdobjih, ki jih je grad preživel. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
V preteklosti sta to človekovo mojstrovino prizadela dva potresa: prvi leta 1511, drugi leta 1690. V obeh primerih so lastniki gradu poskrbeli za njegovo celovito obnovo. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Grajska poslopja so razvrščena okoli dveh dvorišč. Ob spodnjem dvorišču (na sliki) so bila nekoč gospodarska poslopja. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Večina jih je iz obdobja renesanse. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Na spodnjem dvorišču stoji tudi nekoč nepogrešljivi vodnjak. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Obe dvorišči je sredi baročnega trakta povezovalo stopnišče. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Ob zgornjem dvorišču, kjer so bila nekoč gospodarska poslopja, stoji tudi po mnenju strokovnjakov zelo zanimiva gotska kapela, zgrajena v 16. stoletju. Posvečena je škofoma sv. Albuinu in sv. Ingenuinu. Okrog leta 1700 so jo poslikali s freskami, ob oltarju pa sta upodobljena Henrik II. in njegova žena Kunigunda. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Dandanes je na zgornjem dvorišču gradu restavracija, ki ponuja nepozaben pogled na … Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
… gore … Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
… mesto … Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
… bližnje sankališče … Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
… ter seveda na slavni otoček. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Gostje na blejskem gradu vendarle ne uživajo zgolj ob razgledu, temveč tudi v kulinariki, predvsem v … Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
… pregovorno in dejansko slastnih kremnih rezinah. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Na gradu imajo tudi grajsko klet, kjer žlahtno kapljico morebitnim kupcem predstavlja gospod, simbolično in v skladu z zgodovino gradu oblečen v meniha. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Ponudba ni zanemarljiva. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Urejena je tudi grajska tiskarna, kjer je mogoče videti, kako se je knjige tiskalo v 16. stoletju. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared
Gutenberg je s svojim izumom zares vzpostavil pravo revolucijo. Da je tiskati po starem dolgotrajno in mučno delo, ugotavljajo vsi obiskovalci grajske tiskarne. Foto: MMC RTV SLO/Marjetka Nared