Terenske organizacije so zbirale zdravila in sanitetni material, občasno so jih pošiljali zahodni zavezniki. Foto: RTV SLO
Terenske organizacije so zbirale zdravila in sanitetni material, občasno so jih pošiljali zahodni zavezniki. Foto: RTV SLO

Pot do Partizanske bolnice Franja, ki nosi ime po zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec, je danes urejena in ograjena. Dostop do bolnišnice pa je med vojno potekal po potoku Čerinšičica, ki teče skozi sotesko. V letih 1943-45 je delovala kot skrito pribežališče za ranjence, njeno delovanje je bila skrivnost, ki je rešila več kot tisoč življenj. Ranjencem so pred prenosom do bolnišnice celo zavezovali oči.

Prav neverjetno je, da bolnišnice v letih delovanja sovražnik ni odkril. Če samo pomislimo, koliko okoliških prebivalcev je zanjo vedelo, saj so jo pomagali ohranjati pri življenju.

Prostor zanjo je dr. Viktorju Volčjaku pokazal domačin Janez Peternelj. Konec leta 1943 so začeli v divji, težko dostopni soteski Pasice graditi prvo barako, ki je 23. decembra že sprejela prve ranjence. 22. januarja 1944 je vodenje bolnišnice prevzela dr. Franja Bojc Bidovec in ostala s krajšimi prekinitvami upravnica do konca vojne. Med zdravljenjem je umrlo 61 borcev, ki so jih pokopali na skrivnem mestu. Za lažjo identifikacijo so umrlim položili v grob stekleničko, v kateri je bil listek z osebnimi podatki.

Vse do danes je bolnišnica ohranila avtentično podobo in postala s svojo legendarnostjo kar simbol partizanskega zdravstva. Franja je danes ena še redkih ohranjenih partizanskih bolnišnic, ki so v Sloveniji delovale med 2. svetovno vojno in so se razvijale skladno s potrebami odporniškega gibanja.

A. J.

K ohranjanju tajnosti lokacije je pripomoglo strogo upoštevanje vseh varnostnih ukrepov. Zelo pomembno vlogo so igrali tudi domačini, ki so pomagali v bolnišnici. Foto: RTV SLO
Dr. Franji Bojc Bidovec, vodja bolnice. V Franji najdemo le njeno fotografijo. Foto: RTV SLO
Kljub slabim razmeram, in čeprav so se lotevali tudi zahtevnih kirurških posegov, je v večini primerov zdravljenje potekalo uspešno. Foto: RTV SLO
Razne ortopedske pripomočke so izdelali v lastnih delavnicah, na izviren način so poskrbeli tudi za sterilizacijo obvez in instrumentov. Foto: RTV SLO
Ranjenci so bili deležni razvedrila, svežih novic in kulturnih prireditev. Od maja 1944 dalje so izdajali celo svoje glasilo, imenovano Bolniški list. Foto: RTV SLO
Preskrba z življenjskimi potrebščinami je bila dobro organizirana, saj ranjenci nikoli niso trpeli lakote. Foto: RTV SLO
Bolnišnica Franja je bila organizirana kot mesto v malem. To dokazuje tudi mini elektrarna, ki je proizvajala električno energijo. Foto: RTV SLO
Posebno zahvalo je bolnišnica prejela tudi od ZDA (na fotografiji je prevod priznanja). Foto: RTV SLO