Na sejmu so skupaj z Lokalno akcijsko skupino Dolenjske in Bele krajine (LAS DBK) raziskovali možnosti za razvoj blagovne znamke, ki bi povezala belokranjske proizvode. Na stojnicah so se jim tokrat pridružili predstavniki uspešno izpeljanih projektov Leader treh belokranjskih občin in Krajinskega parka Kolpa, o možnostih uresničitve njihovih idej s pomočjo sredstev Evropske unije pa so lahko obiskovalci izvedeli več na informativni stojnici LAS-a DBK-ja.

Ta je na predavanju predstavil rezultate programa Leader in možnosti financiranja s pomočjo novega programa CLLD v obdobju od leta 2014 do 2020. Predavanju je sledil posvet o možnostih vzpostavitve zadružništva v Beli krajini, na katerem je svoje izkušnje z udeleženci delila zadruga Jarina, ki deluje kot vezni člen med pridelovalci, predelovalci in odjemalci.

Izkazalo se je, da je tudi med Belokranjci precejšnje zanimanje za povezovanje v zadruge in skupen nastop na tržišču, alternativen način povezovanja pa je z degustacijo in predavanjem predstavil še uspešen projekt Dobrote Dolenjske, ki je pod skupno blagovno znamko združil podjetne posameznike s področja lokalne samooskrbe. Obiskovalci prireditve so izvedeli, kako so se lotili povezovanja, trženja, birokracije in drugih ovir na poti do uspeha in s tem dobili izhodišča za razvoj ideje o skupni blagovni znamki Dobrote Bele krajine.

Kaj vse bi lahko vključili v skupno belokranjsko blagovno znamko, so organizatorji sejma v razmislek ponudili s pogostitvijo, na kateri so obiskovalcem brezplačno postregli z lokalnimi vini, jabolčnim sokom, pekovskimi dobrotami Društva kmečkih žena in drugimi prigrizki. Največji uspeh so požele palačinke iz povsem lokalnih sestavin, saj so jih med obiskovalce razdelili več kot 100.

Nad njimi so bili najbolj navdušeni najmlajši obiskovalci Smnja, ki so se s slastnimi palačinkami posladkali med ustvarjanjem na brezplačnih delavnicah. Tudi te so potekale v znamenju projektov Leader, ki ohranjajo naravno in kulturno dediščino Bele krajine – otroci so tako skozi ustvarjanje spoznavali pomen ohranjanja avtohtonih vrst čebel, steljnikov, sadovnjakov, mlinov in ovčereje.

"Ni boljšega kot videti, da se v sproščenem vzdušju združi prijetno s koristnim. S programom smo pokazali, da je v domačem okolju veliko dobrega – od kreativnih ustvarjalk, ki so popestrile dan z izdelki, pa do lokalnih dobrot," je bila z dogodkom zadovoljna organizatorka sejma Smnj-na-plac! Urša Pogačnik.

Sejem, ki je ponovno postregel tudi z Zamenjalnico oblačil, ozimnice in otroških igrač ter Dobrodelno košarico, so tokrat prvič organizirali kot novoustanovljeno Društvo Smnj na plac, s katerim želijo še naprej bogatiti in povezovati lokalno skupnost, spodbujati prostovoljstvo, vzajemnost, ustvarjalnost in skrb za soljudi.