Janez Puh očitno postaja ena izmed glavnih zgodb prleškega turizma. Ob stoti obletnici smrti tega znamenitega tovarnarja in izumitelja, ki je prvi na svetu izdelal kolo z enako velikima kolesoma, razvil kar 21 tipov avtomobilov in pridobil vrsto patentov za konstrukcijo pisalnih strojev, za motociklizem in pogonski agregat, se je v Prlekiji zvrstila vrsta prireditev, posvečenih tej izumiteljski legendi. Pa ne samo to - Društvo rojaka Janeza Puha iz Juršincev je namreč v sodelovanju z etnološkim društvom Künštni Prleki začelo razvijati inovativen turistični produkt - po Puhovih poteh z njegovimi starodobnimi kolesi. Tako so v svoji okolici iz pozabe rešili številna stara Puhova kolesa in jih spremenili v turistični eksponat, ki ponuja drugačno perspektivo tega prostora.

"Poseben užitek je," pravi Milan Belec, eden izmed pobudnikov doživljajskega produkta. "Nimaš posebnih prestav. Kolikor goniš, toliko gre. Voziti bicikel, starejši od mojega dedka, to je špica!" je navdušen Belec.

Izdelki Puhove tovarne "Styria Werke" so že za časa njegovega življenja in še desetletja po njem predstavljali pojem kakovosti in zanesljivosti po vsej Evropi. Z njegovimi avtomobili so se vozili pomembni meščani, bogati trgovci, vojaki in celo prestolonaslednik Franc Ferdinand usodnega 28. junija 1914 v Sarajevu.

Izumiteljski legendi se je ekipa oddaje Na lepše s starodobnimi kolesi poklonila v rodnem Sakušaku v Slovenskih goricah, kjer je postavljen Puhov muzej. V njem je med drugim na ogled eno izmed znamenitih dvokoles "styria", s katerimi so dosegali odmevne zmage na mednarodnih dirkah. Muzej je zadnja leta romarska pot za vse ljubitelje starodobnih vozil in tiste, ki cenijo, restavrirajo in vzdržujejo dvokolesa, motocikle in avtomobile znamke Puch.

Nov doživljajski turistični produkt pa se razvija tudi na Koroškem. Na Muti so v Koroški hiši pri lipi združili etnološko zgodbo s kulinarično dediščino in prenočišči. Sobe z izvirnim poimenovanjem so ohranjene v starem koroškem slogu. Poseben poudarek je na doživetju avtohtonih koroških jedi, ki so jih nadgradili s svežino in sodobno ustvarjalnostjo. Helena Kresnik Pažek se trudi turistično ponudbo razvijati tudi širše, v sklopu športnega turizma, kamor vključuje jadralno padalstvo in konjeništvo. Da Koroška na tem področju še veliko obeta, dokazuje tudi produkt kajakaštva, saj je eden izmed prihodnjih načrtov razvoja turizma na Muti zasnova športnega središča.

Sicer pa na Koroškem nismo mogli mimo dolgoletne zgodovine "flosarjev", ki so včasih po Dravi prevažali les. Danes je njihova preteklost turistična zgodba, saj imajo Korošci v spomin na tiste čase organizirane ture s splavom, ki obiskovalce s humorjem in zelo doživeto popeljejo v preteklost. Še posebej v čas 19. stoletja. Tedaj je bilo splavarjenje v polnem razmahu in je letno po Dravi, vse do Donave in naprej do Črnega morja, plulo več kot 2.000 splavov, ki so bili veliki tudi do 32 metrov.

Več vsebin pa nocoj v turistični oddaji Na lepše ob 21.30 na 1. programu Televizije Slovenije.