Županova jama namreč leži na nadmorski višini približno 400 metrov, običajni nivo kraške podtalnice na severnem obrobju Dolenjskega krasa pa je od 60 do 70 metrov nižji, zato v jami ni tekoče vode. Žuborenje v njej povzročijo le močnejša deževja, ko velika količina vode pronica s površja, so nam pojasnili upravitelji jame.

Voda se tako pretaka skozi prepustne kamnite sklade nad jamo, nato pa v notranjosti curlja po kapnikih, kaplja v ponvice in žubori. "Najizraziteje igro šumenja vode slišimo v Zadnji dvorani 35 metrov pod površjem. Na poti do tja pa sta vsaj kratkega postanka vredna jezerce v Srebrni dvorani in pravcati jamski slap na koncu Matjaževe dvorane," pravijo in dodajajo, da padavinska voda nato nadaljuje pot proti izvirom - teče namreč v potok Podlomščico, ki se skupaj z Grosupeljščico izliva na Radensko polje.

Biser Dolenjskega krasa
Županova jama sicer velja za pravi podzemni biser Dolenjskega krasa, ki leži v bližini Grosuplja (oz. je od njega oddaljena osem kilometrov v smeri proti Turjaku), svoje ime pa je dobila po takratnem županu Šentjurija pri Grosupljem, Josipu Permetu, ki jo je leta 1926 odkril.

V jamo se danes vstopi skozi brezno Ledenica, ki je oddaljeno 100 metrov od prvotnega vhoda, nato pa se obiskovalec v približno eno uro trajajočem ogledu sprehodi skozi sedem dvoran, ki jih povezuje 600 metrov urejene poti in v kateri je mogoče najti kapnike vseh vrst in oblik. V njej je ves čas devet stopinj in pol, zato je obisk jame poleti prijetna ohladitev, pozimi pa se v njej obiskovalci lepo ogrejejo, še pravijo oskrbniki jame.