To mesto, ki leži ob sotočju Poljanske in Selške Sore, velja za najbolje ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji.

Zgodovina mesta se začenja z letom 973, ko je cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Vendar Loka, ki je imenovana v darilni listini, ni današnja Škofja Loka, temveč Stara Loka. Ob sotočju Selške in Poljanske Sore pa se je v srednjem veku začelo razvijati naselje Loka, freisinški škofje pa so pozneje upravno in gospodarsko središče loškega gospostva preimenovali v Škofja Loka (Bischoflack).

Zanimivo staro mestno jedro
Mesto je v svoji zgodovini doživelo napade, kuge, požare in potrese. Najhujši je leta 1511 hudo poškodoval mesto, ki ga je škof Filip kmalu obnovil. Od takrat se je podoba Škofje Loke le malo spreminjala. Staro mestno jedro tvorita zgornji Mestni trg ali Plac in Spodnji trg ali Lontrg, nad katerima gospoduje Škofjeloški grad. Prebivalstvo mesta in okolice se je ukvarjalo s številnimi obrtmi, iz katerih so se proti koncu srednjega veka razvila močna obrtniška združenja - cehi.

(povzeto po besedilu Občine Škofja Loka)

Nekaj podob Škofje Loke skozi leta in v različni svetlobi si oglejte v spodnji galeriji.

Foto: BoBo