Kljub temu, da gre za zelo majhno vas, saj ima manj kot dvesto prebivalcev, Vipavskega križa ne morete zgrešiti. Takoj ko zapustite Ajdovščino v smeri Nove Gorice, na podolgovatem hribu zagledate nekaj strnjenih hiš. Manjši vzpon in že ste v Vipavskem Križu, ki sodi med najlepše kulturno-zgodovinske spomenike v Sloveniji in je v celoti spomeniško varovan.

Sprehod po vasi vam ne bo vzel veliko časa. Morda bi lahko celo rekli, da je Vipavski Križ nekakšen pomanjšan Štanjel s cerkvijo, izredno ozkimi ulicami in kamnitimi, tudi zapuščenimi hišami s cvetjem pred vhodom. Križ je najboljše čase doživel v 16. stoletju, ko je najprej dobil tržne pravice, nato pa še mestne. A ti časi so zdaj le še spomin, danes življenja v vasi skoraj ni več.

Najbolj zanimive točke v vasi so grad, cerkev in kapucinski samostan, v katerem je nekaj časa živel tudi eden najbolj znanih slovenskih pridigarjev in baročni pisec Janez Svetokriški. V vasi pa ima svojo spominsko tablo tudi Primož Trubar, ki je vas obiskal leta 1563 in med naprednim meščanstvom naletelel na veliko somišljenikov, toliko, da so celo želeli ustanoviti protestantsko občino, a ideja je ostala neuresničena.

V grajskem poslopju ima sedež osnovna šola, zato je kar nekoliko nenavadno videti staro stavbo, poraščeno z bršljanom, na dvorišču, kjer je tudi star vodnjak, pa se podijo otroci.

Anja Pavlič