V Padni je več objektov, ki so po drugi svetovni vojni ostali prazni in so potrebni obnove. Ker so brez funkcionalnega zemljišča, so v krajevni skupnosti prišli do zamisli, da bi te objekte povezali v tako imenovani razpršeni hotel in jih namenili turizmu. Zamisel o turističnem razvoju Padne je leta 2010 podprla tudi piranska občina.

Pomembna prelomnica v tej smeri je bilo leto 2011, ko so v Kopru začele pristajati potniške križarke, pojasnjuje svetovalec piranskega župana in predtem dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Denis Goja: "Takrat smo z organizatorji izletov oblikovali koncept 'turističnega doživetja' v Padni. Leta 2011 smo tako 20 nedelj imeli obiske potnikov s teh ladij. Pri tem je na začetku sodelovala celotna vaška skupnost, nato pa smo nekateri zgodbo razvijali dalje in danes lahko rečemo, da smo razvili zavidanja vredno lokalno ponudbo, ki jo gostje tudi pohvalijo." Padna očara tako s svojo krajino, odprtostjo ljudi in z okusi, še dodaja.

V zadnjem letu so naredili pomembne konkretne korake za oblikovanje razpršenega hotela, ki bi lahko zaživel že prihodnjo turistično sezono. "Občina Piran je objavila poziv vlagateljem, v katerem je dala na voljo deset objektov v njeni lasti za nastanitvene zmogljivosti, torej za razpršeni hotel. Nekaj se jih je že odzvalo, mi pa še naprej iščemo investitorje, tako da bi vse ponudnike v vasi vključili v razpršeni hotel, ki bi ga lahko upravljali tudi kot zadrugo ali kako drugače. Sicer pa ima Padna danes že 34 postelj, ljudje verjamejo v ta projekt, tako da verjamem, da bomo po tej poti nadaljevali s še večjimi koraki."

Da je za razpršeni hotel v Padni precejšnje zanimanje, je potrdil tudi župan Peter Bossman. Poleg štirih interesentov iz Slovenije se zanj zanimajo tudi vlagatelji iz tujine, zaradi česar je občina podaljšala poziv. Poudarja pa, da piranska občina ostaja 'pohabljena turistična destinacija', čeprav je prva na seznamu najbolj turističnih občin. Država noče razumeti, da je za razvoj turizma ključna infrastruktura. Tako še vedno čakajo na podaljšanje vzletne steze na portoroškem letališču: "Že 12 let se bojujemo, da bi podaljšali stezo. Ministrstvo za infrastrukturo je zdaj le dodelilo sredstva za pripravo Državnega prostorskega načrta. Upam, da bomo vsaj tu naredili korak naprej. Še bolj žalosten primer je golfišče, saj gre za sago, dolgo 14 let. Vse kaže, da ga ne bomo imeli, dokler bo na tem mestu minister, ki ne razume, kakšna priložnost je to za celotno lokalno skupnost."

Razpršene hotele, v katere se v obliki zadruge povežejo zasebni ponudniki nastanitev, poznajo že v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik verjame, da bi v Sloveniji prvi takšen hotel lahko dobili prav v Padni: "Pobuda občine Piran je ena od teh, ki so najdlje v Sloveniji. Prepričan sem, da bo izmed 10, 15 pobud, ki so trenutno zelo daleč v Sloveniji pri vzpostavljanju turističnih zadrug in posledično razpršenih hotelov, prav Padna tista, ki jo bomo drugo leto lahko že obiskali kot gostje."

Sicer pa država za razvoj sodobnih podjetniških modelov v turizmu, med katere spadajo tudi turistične zadruge, v okviru finančne perspektive 2014–2020 namenja 45 milijonov evrov nepovratnih sredstev.