Razvoj mesta je omogočila ugodna zemljepisna lega, saj je tam peljala starodavna cesta, ki je vodila iz Ljubljanske kotline prek Trojan v Panonsko kotlino. Velik pomen ugodne prometne lege se je ohranil vse do današnjih dni.
Celje je bilo prvič poseljeno v halštatski dobi. V času Keltov je bilo znano kot Keleja, nato pa so ga Rimljani preimenovali v Celejo. Mestne pravice je dobilo leta 46 pod imenom Minicipium Claudia Celeia. Velik razvoj je Celje doživelo v času vladavine Celjskih grofov, najpomembnejše plemiške rodbine, ki je imela matično posest na območju Slovenije. Njihov vzpon se je začel po letu 1308, ko so se povezali s Habsburžani.
RTV SLO / S. R.
Začetki gradu segajo v prvo polovico 13. stoletja, ko so ga postavili Vovbržani. V 14. stoletju je prešel v last Žovneških – poznejših grofov in knezov Celjskih. Ti so ga precej prezidali in povečali. Danes je v osrednjem delu razgledna ploščad in Friderikov stolp. Foto: RTV SLO
Spomenik NOB-ju je narejen iz granitnega bloka, na katerem je na eni strani z bronastimi plastikami upodobljena vizija vojne, na drugi strani pa vizija miru. Spomenik je delo Jakoba Savinška, naredil pa ga je v 50. letih 20. stoletja. Foto: RTV SLO
Stavba, ki je bila nekoč sedež Ljudske posojilnice, je bila zgrajena med letoma 1928 in 1929 po načrtih Jožeta Plečnika. Danes je tu sedež Banke Celje. Foto: RTV SLO
Heraklejevo svetišče je edina pomembnejša, v temeljih ohranjena stavba iz rimskega obdobja v Celju. Svetišče sta nekdaj sestavljala dva prostora, okoli katerih je bil stebriščni hodnik. Foto: RTV SLO
Kip splavarja na Savinjskem nabrežju simbolizira tradicijo savinjskega splavarstva. V začetku 60. let ga je postavil Boris Kalin. Foto: RTV SLO
Opatijsko cerkev svetega Daniela so na tem mestu prvotno postavili v 13. stoletju, začetki zdajšnje pa segajo v 14. stoletje, ko so postavili romansko triladijsko baziliko z dvema zvonikoma in že z nekaterimi gotskimi elementi. V začetku 15. stoletja so v cerkvi postavili zelo znano kapelo Žalostne matere božje s kipom Pieta. Foto: RTV SLO
Špital svete Elizabete je bil sezidan leta 1515. Skupaj s kapelo svete Elizabete je tvoril kompleks stare mestne bolnišnice za ranjene in ostarele. Foto: RTV SLO
Vodni stolp je bil del srednjeveškega mestnega obzidja, pozidanega leta 1473 in porušenega konec 18. stoletja. V stolp je vzidanih več rimskih kamnov in kamnita plošča, ki priča o poplavi Savinje leta 1672. Foto: RTV SLO
Marijino znamenje stoji na današnjem Glavnem trgu, leta 1776 pa so ga postavili na mestu, kjer so usmrtili nekega morilca. Visok dorski steber na trikotnem podstavku nosi kip Marije Device, ob stebru pa stojijo na podstavkih baročni kipi svetega Roka, svetega Florijana in svetega Jožefa iz 19. stoletja. Foto: RTV SLO
Lapidarij na Savinjskem nabrežju pri Študijski knjižnici. V njem so razstavljeni kamniti bloki in stebri, ki so se ohranili iz antične Celeje. Foto: RTV SLO
Koča na Žavcarjevem vrhu je prva planinska koča v vzhodnem delu Slovenije, ki je osvojila ta naziv, Češka koča velja za najstarejšo planinsko kočo v Sloveniji, ki se je ohranila v prvotni zunanji podobi
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje