Pogled na Koroško, v ozadju Karavanke. Foto:
Pogled na Koroško, v ozadju Karavanke. Foto:
Eno izmed središč mezoregije je Mežica.
Pogled na mogočne Karavanke.

Povprečna gostota poselitve je 41 ljudi na kvadratni kilometer. Osrednja prometna os pokrajine je Mežiška dolina.

Prepustni apnenci so le v višjih predelih, nižje prevladujejo vododržne metamorfne kamnine. Najvišji vrh je Kordeževa glava (2.125 m) na Peci. Povprečna višina mezoregije je 919 m. Njen povprečni naklon je z 22,4 stopinjami dokaj velik. Značilna je velika gozdnatost s prevlado iglastih gozdov. Z gozdom je poraslo kar 85,5 odstotka površja.

Izkrčena so le gosteje poseljena dolinska dna in krčevine samotnih domačij, ki jih je največ na prisojah. Nad gozdno mejo segata le površje Pece, nekako nad nadmorsko višino 1900 m, pa tudi vršni greben Olševe. Ob naglem zaraščanju in napredovanju gozda se je nekoliko navzgor pomaknila tudi gozdna meja.

Območje je poseljeno že dolgo
Najdbe v Potočki zijalki na južni strani Olševe pričajo o zelo stari poselitvi. V višje ležečih dolinah in po pobočjih so prevladujoča oblika poselitve samotne domačije. V Vzhodnih Karavankah so naše najvišje ležeče domačije. Bukovnik s 1.327 metri nadmorske višine je sicer že na meji s Kamniško-Savinjskimi Alpami, le 5 metrov nižje pa je postavljena domačija Jekl v zgornjem delu doline Koprivne.

Višinska meja obdelanega sveta ponekod sega do 1.400 metrov nadmorske višine. V nižje ležečih dolinah prevladujejo razložena naselja, nekaj pa je tudi gručastih. Središči mezoregije z vsega 28. naselji sta Mežica in Črna na Koroškem.

Rudninsko bogato območje
Glavne dejavnosti prebivalstva so industrija, obrt, turizem, gozdarstvo in živinoreja. Do pred kratkim je bilo pomembno okrog dvesto let trajajoče pridobivanje svinca in cinka, ki pa je prenehalo zaradi manjše vsebnosti obeh kovin v lažje dostopni rudnini, veliki globini bogatejših rudišč ter zaradi varovanja okolja.

Na območju Vzhodnih Karavank je namreč tudi zloglasna Dolina smrti, kjer je zaradi dolgoletnega zastrupljanja ozračja in tal s strani topilnice v dober kilometer dolgi grapi med Žerjavom in Črno na Koroškem odmrlo skoraj vse rastlinje. Na golem površju se je razbohotila erozija. Po zaprtju obrata se pobočja postopoma obraščajo.