Na dan, ki je nekoč naznanjal začetek pomladi, smo se po Sloveniji sicer zbudili v precej hladno jutro. Kot je za Radio Slovenija v jutranjem javljanju povedal dežurni vremenoslovec Brane Gregorčič, so bile zjutraj temperature med -10 in -5, a že čez dan bo bolj prijetno – kar okoli 15 stopinj topleje, je dejal.

God sv. Gregorja je bil po starem julijanskem koledarju prav na dan začetka pomladi. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki ga je vpeljal papež Gregor XIII. in je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.

V Tržiču so že na predvečer gregorjevega otroci obujali šego tamkajšnjih čevljarjev, za katere je gregorjevo pomenilo, da bodo lahko počasi nehali delati pri umetni svetlobi. Čevljarski vajenci so pred 1. svetovno vojno peharje ali košare napolnili z gorečimi oblanci in jih spustili po Tržiški Bistrici. V sodobnosti otroci po reki spustijo hišice iz tršega papirja na leseni deščici z gorečo svečo v notranjosti, program pa popestri več spremljevalnih dogodkov.

Otroci v Trnovem v Ljubljani so prav tako v petek po Gradaščici spuščali ladjice. Tako so v okviru prireditve Pozdrav pomladi – Gregorčki spomnili na navado obrtnikov, ki so se s spuščanjem lesenih cokel z gorečimi svečkami po potokih na simbolni ravni poslovili od zime in se veselili daljšega dneva, ko pri delu ni bilo več treba prižigati luči.

Gregorjevo pa je tudi praznik zaljubljencev, saj se po slovenskem ljudskem izročilu na ta dan ptički ženijo, so spomnili v javnem zavodu Turizem Ljubljana.

V ljubljanskem živalskem vrtu bodo do nedelje obiskovalci skupaj z ornitologi izdelovali gnezdilnice za ptice, poleg tega pa bodo potekale tudi delavnice, na katerih bodo lahko spoznali svatovanje ptic, izdelovali bodo priboljške zanje, prepoznavali ptičje napeve in izvedeli veliko drugih zanimivosti o pticah.