Tudi na Goriškem in Vipavskem ne, čeprav imajo tam najdaljšo letalno sezono, saj traja več kot 300 dni. Še več - tisti, ki s pticami delijo nebo, imajo na zemlji kar precej težav. Predvsem z inšpekcijskimi službami.

S skoraj 900 metrov visokega vzletišča na Kovku se odpira čudovit razgled na Vipavsko dolino ... Še lepši pogled pa se ponuja vsem tistim, ki s pticami delijo nebo ... Te dni več kot sto zmajarjem na prvi tekmi sezone v Evropi – na mednarodnem tekmovanju Aeros Winter Race, pred dvema tednoma pa na podobnem tekmovanju 130 padalcem iz sedmih držav.
Matjaž Klemenčič, eden najuspešnejših slovenskih pilotov jadralnih zmajev, je nad možnostmi letenja nad Vipavsko dolino in Goriško, navdušen: "Res je. Prav zaradi izjemnih razmer nad našo dolino lahko tu pripravimo sploh prvo tekmo v Evropi v sezoni. Kot vidite, imamo tukaj – ne le pomladno, ampak že skoraj poletno vreme. Kar pomeni, da se vzgornjiki že dovolj zgodaj v letu začnejo prav tukaj pri nas dogajati, in mi to lahko izkoristimo za našo prvo tekmo."

Pritrdili so mu tudi tekmovalci na prvi zmajarski tekmi. Olav Opsanger iz Norveške je navdušen: "Še včeraj je pri nas doma snežilo. Tu pri vas pa se je razcvetela prava pomlad, možnosti za letenje so izjemne. Dosegel sem skoraj tri tisoč metrov letalne višine." Nemka Corrrina Schwiegershallsen je prvič letela pri nas: "Prvič, ampak zagotovo ne zadnjič! Pozitivno sem presenečena nad odličnimi možnostmi za letenje in nad brezhibno organizacijo tekmovanja. Tu je res najboljši začetek naše jadralne sezone. Sploh, ko sem se dvignila 2.500 metrov visoko in na eni strani občudovala sinje Jadransko morje, na drugi strani pa bele, še s snegom pokrite vršace Alpskega pogorja."

Slovenski zmajarji visoko in hitro
Na osmem začetnem zimskem evropskem zmajarskem tekmovanju Aeros Winter Race, z matičnim pristajališčem v Budanjah, vzletiščema na Kovku in Lijaku ter z nastanitvenim središčem v ajdovski Hiši mladih, so se slovenski zmajarji odlično odrezali. Najhitreje je vse kilometre, več kot 400 jih je bilo v štirih dneh, prejadral oziroma preletel Avstrijec Thomas Weissenberger, drugi je bil Madžar Balázs Ujhelyi, tretji pa član škofjeloškega kluba Let Franc Peternel.

Drugi najboljši slovenski dosežek je sedmo mesto Matjaža Klemenčiča, člana Društva za prosto letenje Posočje iz Tolmina, ki je bil v zadnji etapi s povprečno hitrostjo kar 64 kilometrov na uro najboljši. Klemenčič, ki že tri leta sodeluje z Red Bullom (prav danes bo na spletni strani Red Bulla predstavil svoj nov adrenalinski podvig!), načrtuje še nastope na petih mednarodnih tekmah v tujini, avgusta pa bo v Tolminu odmevna tekma - Kobala open.

Odlično na nebu, zapleti na zemlji
Prvo evropsko tekmo je v Vipavski dolini pripravil škofjeloški klub Let skupaj z Društvom za prosto letenje Posočje. Vodja tekmovanja Ivan Brovč (Let) je bil z izvedbo štirih tekmovalnih dni in izjemnimi poleti oziroma jadranji zadovoljen: "To, da smo mednarodno tekmo prestavili za teden dni, se nam je obrestovalo. Imeli smo skoraj idealno vreme. Prvič v zgodovini Aeros Winter Racea smo v celoti odleteli vse štiri načrtovane etape, termika pa je bila tako dobra, da se nobeno letenje ni zavleklo v večerne ure."

Vzgornjiki, termika, vetrovi – skratka, nebo je bilo organizatorjem in tekmovalcem naklonjeno. Povsem drugače pa je bilo na zemlji. Brovč je izjemno razočaran nad ponavljajočimi se zapleti na vzletiščih: "Tu smo na vzletišču Kovk, dva dni že startamo od tukaj. Vzletišče je registrirano, ima vsa potrebna dovoljenja, navodila za uporabo vzletišča. Včeraj pa je bila tu inšpekcija Zavoda za gozdove in nam je rekla, da smo v prekršku, češ da gre za gozdno cesto do vzletišča, za teh nekaj sto metrov od asfalta, in da ne smemo voziti po njej. Gre pa zato, da se sem pripeljejo zmajarji ali padalci z opremo, spremljevalci pa avtomobile potem takoj odpeljejo v dolino na pristajališča. Mislim, da nimajo prav oziroma da bi to zadevo lahko povsem enostavno rešili. Vzletišče je uradno v najemu in na začetku dostopne ceste bi enostavno postavili tablo, da je uporaba dovoljena najemnikom in lastnikom zemljišč."

Tudi na drugem najbolj znanem vzletišču na Goriškem, na Lijaku, kjer imajo zemljišča (sicer v občinski lasti) od letos v najemu člani domačega Jadralnega kluba Polet, imajo težave z inšpekcijskimi službami. Vzletišče so hoteli razširiti, vendar so inšpektorji ustavili dela, češ da je šlo v poseg v Naturo 2000.

Idealna dolina za prosto letenje
Upajmo, da bodo rešitve našli čim prej, saj je Vipavska dolina – tako na spodnjem kot na zgornjem koncu - idealna za prosto letenje. "Tu je več kot tristo letalnih dni. Razmere so primerne tako za začetnike, ki pridejo k nam delat prve skoke, in lahko letijo zjutraj in zvečer, kot za nas, ki smo bolj izkušeni in ki lahko res izkoristimo te dane razmere, da letimo hitro in daleč," pravi zmajar Matjaž Klemenčič.
Franc Peternel, zmajar iz Škofje Loke pa: "Mislim, da imamo tu vse maksimalno postorjeno za zmajarstvo. Nikjer drugje nimamo tako dobrih razmer, entuziastov v domačih klubih, da za toliko malo denarja - toliko ponudimo."

Klemenčič ob tem poudarja: "Seveda pa mora lokalna skupnost prepoznati v tem priložnost, se zavedeti, da prosto letenje sem pripelje res ogromno turistov, da jim je treba ponuditi prenočišča in prehrano, jim ob urah, ko ne letijo, ponuditi še kaj drugega zanimivega v dolini. Jadralno padalstvo in zmajarstvo je lahko izjemna tržna niša v turizmu, ki pa je ne lokalne skupnosti ne država še niso prepoznale!"

Kdo in kako bi lahko dobro tržil?
Z vzletišč Lijak in Kovk na leto poleti najmanj 1500 jadralnih padalcev in zmajarjev, z vzletišč v zgornjem Posočju pa do 15.000 ljubiteljev prostega letenja. Po neuradnih podatkih naj bi ti tuji gostje porabili kar 2,5 milijona evrov. "Jadralne padalce in zmajarje vidimo, ko so v zraku. Ko so na tleh, pa so običajni turisti, kot vsi drugi. Zanima jih vse, radi bi marsikaj videli, poskusili, za kar so pripravljeni plačati. Le ponudba mora biti – njim prilagojena, seveda,” je na nedavni mizi o turističnih možnostih jadralnega padalstva in zmajarstva na Goriškem poudaril predsednik novogoriškega Društva jadralnih padalcev Polet in podpredsednik Zveze za prosto letenje Slovenije Damjan Pregelj.

Na vzletiščih v Soški dolini pa po besedah Milana Lebana iz Društva za prosto letenje Posočje vzleta od 12.000 do 15.000 tujcev na leto. Z nakupom dovolilnic, prenočitvami in drugim naj bi v dolino Soče prinesli do 1,5 milijona evrov na leto. Jadralni padalci in zmajarji so torej izjemno pomembni gostje in ogromen turistični potencial, ki pa ga (še) ne znamo ali pa ne zmoremo izkoristiti.

Lastnik Kampa Lijak Aleksander Mladovan je opozoril, da imamo zgled blizu, v soseščini: "Le dve urici od tod je Bassano del Grappa, ki je najbolj primerljiv z Lijakom, in lahko rečemo, da je razlika med njimi in nami kot dan in noč. Tam prihaja že do takšne frekvence, da se prostor ne oglašuje več, ker je prenatrpan z jadralnimi padalci iz osrednje Evrope. Vsi ponudniki so stopili skupaj in razvili so celovit center, kjer imajo skoraj deset položajev startov. Z roko v roki delajo lokalna skupnost in vsi turistični ponudniki v širši okolici kraja."

Novogoriška občina obljublja premik
Vzletišče in pristajališče Lijak imata ob vseh idealnih možnostih za prosto letenje še vedno veliko pomanjkljivosti. Padalci so leta 2002 in 2013 sami temeljito obnovili vzletišče, zgoraj si želijo postaviti servisni objekt s sanitarijami, infotočko, kjer bi lahko nadzirali imetnike dovolilnic, na pristajališču pa uglednejšo infrastrukturo. Vendar pa veliko oviro razvoju padalske infrastrukture na vzletišču Lijaka postavljajo okoljevarstvene omejitve.

Občina je sprejela odlok o krajinskem parku, nato je to območje prišlo pod Naturo 2000. Končno pa se je začelo premikati spodaj, na pristajališču Lijak, kjer je zdaj le okrepčevalnica. Na novogoriški občini zdaj delajo prostorske preverbe o tem, kakšen objekt in s kakšno vsebino naj bi tam umestili. Do poletja naj bi pripravili idejni projekt, potem pa bodo objavili razpis za možne kandidate, investitorje. Računamo na javno-zasebno partnerstvo.

Tako naj bi na Lijaku prihodnje leto zrasel center za jadralne padalce, zmajarje, gorske kolesarje, pohodnike in izletnike, kjer bi imeli sistem za izdajanje dovolilnic, organizirane prevoze do vzletišč, parkirišča in sploh vso infrastrukturo za končno trženje te zanimive turistične niše Goriške.

Več o vsem tem v spodnjem prispevku iz oddaje Po Sloveniji.

Mojca Dumančič, TV Slovenija