Te dni so v njem odprli nove prostore, ki so se jih razveselili pohodniki, kolesarji in predvsem padalci. Teh je največ - družinski kamp oziroma Park Lijak je namreč tik pod najbolj znanim vzletiščem na Goriškem, ima pa tudi svoje lastno pristajališče za padalce.

Sprejemni center, gostinski objekt in trgovina s krajevnimi pridelki in prepoznavnimi izdelki Goriške so nova podoba in vsebina Centra dejavnega oddiha Park Lijak, kot so ob obogateni ponudbi zdaj poimenovali ta kamp. Lastnik in direktor kampa Aleksander Mladovan je bil ob odprtju zadovoljen: "Po 15 letih trdega dela moje družine in skupnih vlaganj v višini pol milijona evrov smo zdaj naredili kamp oziroma Park Lijak v tisti minimalni, osnovni obliki, kot si jo želimo. Z vse večjim obiskom in zadovoljstvom gostov smo dokazali, da smo na pravi poti. Imamo še velike načrte in dokazali bomo, da je zeleni turizem prihodnost Goriške."

Gradili sami, brez kakršnekoli pomoči
Vse, kar vidite in doživite v Parku Lijak, sta Aleksander in Martina Mladovan zgradila sama, brez kakršnekoli denarne pomoči. Martina je poudarila: "Pri nas so vsi zasluženi evri znova vloženi v kamp. V vseh teh letih si nisva privoščila nič. Z majhnima sinovoma Ninom in Rikardom verjamemo v svojo vizijo turizma. Zato trdo garava. Zadoščenje za nas je zadovoljen gost."
Zato so Mladovanovi še posebej ponosni na nagrado Zoover Award oziroma na zlato medaljo, ki jo je kamp Park Lijak prejel kot najboljši slovenski kamp po ocenah tujih obiskovalcev. Nagrado so prejeli na podlagi prostovoljnih ocen v letu 2014, leto prej so prejeli oceno priporočljiv kamp, lani jih je Zoover visoko priporočal, letos pa so med slovenskimi kampi prejeli najvišjo oceno. Tudi prestižni The Guardian jih je letos uvrstil med deset »naj« kampov.

Ob kampu bo tudi restavracija z domačimi dobrotami
Kamp oziroma Park Lijak, ki se razteza na hektarju površine, nudi 60 mest za kampiranje. Sprejme lahko 250 ljudi. Gostje prihajajo večinoma s šotori in prikolicami, ustavljajo se tudi avtodomarji. Na voljo sta dva bungalova in deset naravnih lesenih sob pod zemljo, zemljank. Zdaj so odprli še nov objekt – sprejemni center za goste, ki ima v podaljšku gostinski objekt, restavracijo in trgovino s krajevnimi pridelki. Martina Mladovan je zadovoljna, da so pritegnili toliko ponudnikov: "V naši restavraciji, ki bo odprta vse dni v letu, boste lahko uživali v dobrotah naših pridelovalcev vse od Posočja do Vipavske in Krasa. Sredi gostišča je hladilnica z mesnimi dobrotami in siri, skozi prozorne stene si gostje lahko sami izberejo, kaj bi pokusili ali kupili … Zelenjadarji in sadjarji nas oskrbujejo z ekološkimi pridelki. Ponujamo briška, vipavska in kraška vina. Naša kuhinja temelji na avtohtonih jedeh. Pri nas je odslej Goriška res kot na dlani. Pa ne le glede hrane in pijače, tudi z vsemi informacijami – kam in kako na Goriškem – vas oskrbimo. Na željo gostov jih tudi popeljemo okoli."

Kmalu bo zrasel še družinski hotel
Nov sprejemni center z restavracijo in trgovino z domačimi dobrotami je Mladovanove stal 250 tisoč evrov. To pa je šele začetek velike naložbe, ki jo predvidevajo v kratkem. Aleksander Mladovan je predstavil načrte: "Na začetku kampa bomo postavili družinski hotel s 54 ležišči in centrom dobrega počutja. Tu bodo savne, masažni center, dva bazena, konferenčna dvorana, skupni družabni prostor. Vso dokumentacijo smo že zbrali, imamo tudi veljavno gradbeno dovoljenje. Zdaj iščemo partnerja, s katerim bomo to naložbo udejanjili. Želimo si odgovornega sovlagatelja, s katerim bi ta »zeleni turizem« tudi tržili, in to predvsem v zahodni Evropi, od koder imamo zdaj že večino gostov."

Prav družinsko podjetništvo, pri čemer vztrajata Martina in Aleksander Mladovan, je prava priložnost slovenskega turizma – je prepričan tudi dekan primorske Turistice Janez Mekinc, ki je na nedavnem Blejskem strateškem forumu poudaril: "Turizem je panoga, kjer je treba biti osebno zelo močno vpleten. Prave slovenske restavracije, slovenske gostilne, majhni družinski kampi, družinski hoteli … so tisti prostori, kjer ti postrežejo lastniki, družinski člani, in tu je ena od velikih priložnosti Slovenije. Družinsko podjetništvo, ki je v slovenskem turizmu močno prepleteno, mu namreč daje posebno noto."

Pogumne načrte ovira(la) birokracija
Mladovanovi so imeli načrte za dopolnitev kampa z restavracijo in trgovino, kjer bodo imeli priložnost domači proizvajalci in pridelovalci, ter za gradnjo družinskega hotela že dolgo pripravljene, toda velika cokla uresničitvi vsega tega je (bila) birokracija. "Dolgih enajst let se je vleklo, da smo dobili vse papirje. Zapletalo pa se je vedno pri tistih, ki upravljajo prostor. In to zaradi absurdnega položaja," pravi Aleksander Mladovan. "Poglejte – ta parcela, kjer je kamp, zdaj še sprejemni center z restavracijo in trgovino in kjer bo družinski hotel, je bila kmetijsko zemljišče. Kmetijsko zemljišče na papirjih … V naravi pa je bil to povsem neuporaben zamočvirjen teren. To vedo vsi domačini. Tako je bilo treba najprej sanirati teren, da bi sploh lahko začeli graditi. Težava pa je bila, da so občinski subjekti, ki upravljajo prostor, potrebovali za te nujne oziroma logične in življenjske spremembe ogromno časa. Konkretnih enajst let!!!"

Minister Počivalšek: "Postopke bomo poenostavili!"
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek, ki je nov turistično-gostinski objekt Mladovanovih v Parku Lijak odprl, je zatrdil, da bodo postopke pridobivanja dovoljenj za nove objekte poenostavili: "Predvsem Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja novo zakonodajo, ki bo bolj življenjska. Pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo bomo šli iz sistema soglasij - v sistem mnenj. Negativna mnenja ne bodo mogla zavreti samega postopka, tako kot je bilo do zdaj z negativnim soglasjem oziroma nasprotovanjem. Na neki točki pa bomo imeli en državni organ, ki bo potem arbitriral glede nasprotnih oziroma izključujočih se mnenj.« Glede denarne pomoči pri gradnji nove turistične infrastrukture pa minister ni optimističen: »V prejšnji perspektivi se je veliko projektov izpeljalo na ta način, da je bila denarna injekcija, v zdajšnji perspektivi pa imamo bolj kot ne le mehke vire za produkte. Za infrastrukturo ne več. Pomagali bomo lahko le z ugodnejšimi posojili."

Padalstvo – premalo prepoznavna turistična tržna niša
Večina gostov v kampu Lijak je padalcev, prihajajo pa tudi kolesarji, pohodniki, planinci ali pa popotniki, ki si vzamejo nekaj dni za oddih in ogled trikotnika med Alpami, Sočo in morjem. Lijak je tu središčna točka. Prav padalstvo pa je v tej dolini premalo prepoznavna turistična tržna niša. “Tuji padalci – v našem parku Lijak jih je vse več iz zahodne Evrope - pridejo za teden ali celo štirinajst dni. S seboj imajo družine. Vzletišče Lijak, ki zaradi ugodnih podnebnih razmer omogoča največ letalnih dni na leto v Sloveniji in bližnji okolici, je tu v ogromni prednosti. Tu se lahko leti tudi pozimi, ko na preostalih vzletiščih pri nas to ni mogoče," pojasnjuje Aleksander Mladovan. "Kako se da živeti od športnih dejavnosti v naravi, je videti v Franciji, Italiji, Švici, Avstriji, kjer razvijajo jadralno padalstvo, gorske kolesarske parke, rekreacijska središča … Poglejte primer Bassana del Grappa, ki je le dve uri oddaljen od nas. Ponudniki so stopili skupaj in razvili ves center, da imajo skoraj deset pozicij startov. To je najboljši primer v naši bližini. Najboljši zato, ker so se znali povezati … Se bomo znali kdaj povezati v naši dolini?!?«