Postojnska jama je najdaljši kraški jamski sistem v bližini Postojne in največji v Sloveniji. Slovi kot zibelka speleobiologije - biološke vede o življenju živali v podzemlju. Najbolj znana je človeška ribica. Postojnsko jamo so si prvi obiskovalci ogledali že leta 1819, do zdaj pa jo je obiskalo že več kot 32 milijonov obiskovalcev - samo lani 567.000. Foto: www.ljubljana-tourism.si
Postojnska jama je najdaljši kraški jamski sistem v bližini Postojne in največji v Sloveniji. Slovi kot zibelka speleobiologije - biološke vede o življenju živali v podzemlju. Najbolj znana je človeška ribica. Postojnsko jamo so si prvi obiskovalci ogledali že leta 1819, do zdaj pa jo je obiskalo že več kot 32 milijonov obiskovalcev - samo lani 567.000. Foto: www.ljubljana-tourism.si


Kras se pri nas pojavlja v številnih oblikah - najbolj znane pa so zagotovo kraške jame. Te so pomembne zaradi svojih dimenzij, arheoloških in paleontoloških najdb, izjemne favne, zgodovinske vloge in seveda svoje lepote.

Čeprav po svoji dolžini slovenske jame ne spadajo v svetovni vrh (za najdaljšo jamo na svetu s svojimi skoraj 580 kilometri velja Mamutska jama v ZDA) pa so nekatere kljub vsemu turistično zelo privlačne. Pozanimali smo se, katere jame so najdaljše v Sloveniji. Najdaljša in hkrati najbolje obiskana jama pri nas je seveda Postojnska jama, ki je dolga 20.570 metrov.

Omeniti je treba tudi to, da se dolžine nekaterih jam iz leta v leto spreminjajo, saj jamarji prodirajo v jame vse globlje.

Jure Rejec

Predjama je podzemeljska jama, ki jo je izoblikovala ponikalnica Lokva, leži pa pod znamenitim Predjamskim gradom. Dolga je 13.092 metrov. Njena največja zanimivost je, da so njeni rovi razporejeni v kar štirih nadstropjih. Najvišje nadstropje predstavljata Erazmova luknja in Fiženca. V drugo nadstropje vodi vhod v Konjski hlev in Imenski rov (Glavno ali Staro jamo), kjer so našli podpise obiskovalcev od 15. stoletja dalje. Tretje nadstropje je bolj izrazito le v vhodnem delu, četrto, najmlajše, pa predstavlja dejavno ponorno jamo potoka Lokve, zapira jo sifon, za katerim so še neraziskane vodne poti, ki vodijo do Vipave. Foto: www.lifeclass-postojna.com
Kačna jama je z 12.750 metri tretja najdaljša slovenska jama. Leži nedaleč od železniške postaje v Divači. Naravni most na dnu vrtače ločuje dve brezni, s katerimi se začenja izjemno slikovito, 186 m globoko vhodno brezno. Brezni se v globini 80 m pri Obrsnelovi polici združita, potem pa se enotno brezno zopet razdeli, tokrat na tri vzporedna brezna, ki se na dnu odprejo v strop 60 m visoke Vhodne dvorane. Foto: www.speleo.cz
Za Foto: www.brlog.net
Sistem Migovec je s svojimi dobrimi 11 kilometri dolžine in slabim kilometrom globine najobsežnejši visokogorski sistem v Sloveniji. Na fotografiji je na novo odkrita jama Planika, ki spada v ta sistem. Njena značilnost je med drugim ta, da tudi globlje v jami najdemo sneg. Foto: www.flickr.com
Tudi Pološka jama spada med deset najdaljših jam v Sloveniji. Spusti se kar 704 metrov globoko, njena dolžina pa je 10.800 metrov. Jamo so v začetku sedemdesetih let skoraj v celoti raziskali navzgor in je dolga leta veljala za »najvišjo« jamo na svetu. Foto: dzrjl.speleo.net
Križna jama je svetovno znana jama. Dolga je 8.273 metrov. njena značilnost je 22 smaragdno zelenih podzemnih jezerc. Približno dva kilometra globoko v jami - v Kalvariji - je sotočje dveh podzemnih potokov. Foto: www.krizna-jama.si
Mala Boka je 8.168 metrov dolg jamski splet, cilj mnogih jamarskih odprav, ki so svoj uspeh kronale s potrditvijo teorije, da ima jamski sistem izhod visoko zgoraj na Kaninskih podih. V spodnjem nadstropju je stalna voda; po hudem deževju pa izvira tudi iz vhoda. Foto: kota1000.speleo.cz
Sistem Karlovice so največje ponorne jame, ki so dostopne človeku. Ležijo v Jamskem zalivu Cerkniškega jezera, sestavlja pa jih Velika in Mala Karlovica. Iz njih izvira Rak v Rakovem Škocjanu. Skupna dolžina sistema znaša 8.057 metrov. Foto: www.pbase.com