Ljubljanico od Barja pa vse do izliva v Savo krasi kar 35 mostov, bodisi železniških bodisi namenjenih pešcem, motornim vozilom ali pa kombiniranih. Nedvomno pa med vsemi kraljuje najbolj znano in najbolj slikovito Plečnikovo Tromostovje.

Od Starega mostu do Tromostovja
Tromostovje povezuje Prešernov trg s Staro Ljubljano. Na njegovem mestu je že v srednjem veku stal prvi mestni most čez Ljubljanico, imenovan Stari ali Spodnji most, nekoliko pozneje tudi Špitalski most - poimenovan po mestnem špitalu, ki je stal ob njem. Leta 1842 so leseni most nadomestili s kamnitim in ga posvetili avstrijskemu nadvojvodi Karlu. Po prvi svetovni vojni je bilo zaradi pretesenosti mostu, za povezavo med novim centrom in starim mestnim jedrom, že treba razmišljati o njegovi razširitvi. Tako je arhitekt Jože Plečnik po vrnitvi v Ljubljano takratne ljubljanske mestne odbornike prepričal z idejo, da bi razširili obstoječi most z dvema stranskima brvema. Plečnik je z novimi ograjami preoblikoval stari most in nabrežje okoli mostov. Trimostje so poimenovali Tromostovje (trije mostovi). Tromostovje je edini kraj, kjer se križata dve Plečnikovi urbanistični osi: Vodna os in os Ljubljanski grad-Rožnik. Nazadnje je bilo Tromostovje temeljito obnoviljeno leta 1992.

Zmajski most - simbol Ljubljane
Nekdanji leseni most iz leta 1819, Mesarski most, je bil nadomeščen z današnjim bolj znanim Zmajskim mostom. Mestna občina je naročila gradnjo železobetonske konstrukcije, ki je bila zaradi varčevalnih ukrepov cenejša, hkrati pa tudi modernejša od kamnite variante. Zmajski most je bil zgrajen v letih 1900 in 1901 (takrat imenovan Jubilejni most) in je prvi most v Sloveniji, čez katerega je bila položena asfaltna prevleka. Velja za enega najpristnejših primerov secesijske arhitekture v Ljubljani, poleg tega je prva prava železobetonska konstrukcija v mestu in eden prvih tovrstnih mostov tudi v Evropi. Nosilec projekta je bil prof. Josef Melan, oče teorije statičnega izračuna velikih visečih mostov in znameniti projektant železobetonskih mostov.

Čez Šuštarski most ...
Na mestu današnjega Čevljarskega mostu je v srednjem veku stal Novi most. Povezoval je Novi trg z Mestnim trgom preko Ljubljanice. Za Ljubljano je pomenil eno glavnih vozlišč mestnih poti. Nekdanji most s čevljarskimi in prodajnimi lopami leta 1867 nadomestili z litoželeznim mostom. Načrte zanj je izrisal dunajski arhitekt J. Hermann. Jože Plečnik si je pri novem in širšem Čevljarskem mostu prvotno zamislil izvedbo prostranega trga nad vodo s piramidami. Prvotno zamisel, kateri je bil vzor Trnovski most, je zamenjala druga, ki je postregla z dvema vrstama stebrov, ki naj bi nosili lesene tramove, ozelenjene s plezalkami.

Šentjakobski most - arhitektonska govorica Dunaja
Leta 1824 je bil na mestu današnjega Šentjakobskega mostu postavljen lesen most. Z železobetonskim mostom so ga nadomestili leta 1915, zaradi vse bolj naraščajočega prometa. Tehničnoinovativne načrte je zasnoval Alojzij Kral, most pa oblikoval arhitekt Alfred Keller. Umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek je most opisal kot "masivno neobidermajersko arhitektonsko govorico Dunaja ob koncu secesijskega obdobja".

Po rdeči opeki čez Prulski most
Za mesto, kjer danes stoji Prulski most, so bili načrti izdelani že pred prvo svetovno vojno. Izvedeni niso bili nikoli. Že predtem, okrog leta 1900, so na to mesto prestavili leseni Šempetrski tramvajski most. Prulski most, kot ga poznamo danes, je delo arhitekta Petra Gabrijelčiča. Zgrajen je bil leta 1993. Najzanimivejši detajl Prulskega mostu sta na izviren način z rdečo opeko tlakovana široka pločnika, ki sta namenjena pešcem.

Čez Šempetrski most je vozil tramvaj
Prvotni Šempetrski most je bil postavljen leta 1774. Ob gradnji tramvajske proge so mu dodali še dodaten lesen most, po katerem je proga tudi potekala. Gradnja novega - mostu, kot ga poznamo danes - se je zaradi prve svetovne vojne zavlekla, tako je bil Šempetrski most dograjen šele leta 1918. Tudi preko novega mostu je potekal tramvajski promet, stari leseni tramvajski most pa so prestavili na Prule.

R. B.