Pod Avstro-Ogrsko je bilo na Muri od Kroga pa so hrvaške meje 69 mlinov, leta 1910 pa je bilo na obrežju reke od srednje Bistrice do Razkrižja 22 plavajočih mlinskih hišic. Za obrežje Mure je značilen panonski tip mlina, plavajoči mlin.

V Panonski nižini so reke velikokrat poplavljale, zato so prebivalci mline zgradili tako, da so popolnoma ali delno plavali na vodi. Ko je reka poplavila, se je namreč mlin dvignil skupaj z gladino vode.

Od leta 1770 so nastajali obrtniški mlini, ki so mleli za vso širšo okolico, saj je zakon določal, da se lahko mlin postavi le ob večji reki. Nekaj manj kot 35 let pozneje pa je mlinarski red dovolil, da se mline postavi tudi ob potokih. Nastali so kmečki ali hišni mlini, ki so najpogosteje mleli le za potrebe lastnika.

Pred nekaj leti led pogonsko kolo mlina potisnilo na kopno
Babičev mlin na Muri je plavajoči kombinirani mlin. To pomeni, da mlinarska hiša stoji na kopnem, vodni pogon pa plava na Muri. Družina Babič je takrat še popolnoma plavajoči mlin leta 1912 kupila od Kolmaničev, a ga je požar 15 let pozneje popolnoma uničil.

V enem letu so Babičevi zgradili nov mli, ki pa se je nekoliko razlikoval od prejšnjega. Mlinska hišica je po novem stala na kopnem, na čolnih, ki jih imenujejo kumpi, pa se še danes vrti pogonsko kolo. Pogonsko silo prenaša jeklena vrv. Pred nekaj desetletji je zaledenela reka vodni pogon mlina potisnila popolnoma na kopno, ob tem pa je počilo mlinsko kolo. Gospodarji so kolo hitro zamenjali. V mlinu, ki deluje še danes, si lahko obiskovalci ogledajo proces mletja moke, ki jo lahko tudi kupijo.

A. M.