V uredništvu oddaje Na lepše smo obiskali Zasavje, preverili kondicijo gorskokolesarskih poti na Krvavcu in pokukali v Belo krajino, kjer se z novimi ponudniki nastanitev počasi odpira novo poglavje v razvoju turizma.

Nekdanje rudarsko območje tako postaja turistična zgodba nasprotij: tu se mešajo industrijska dediščina, zeleno podeželje, športni izzivi in nova kulturna iskanja. Vse večjo veljavo dobivata tudi ponudba na turističnih kmetijah in rudarska oz. knapovska kuhinja z jedmi, ki jih ne boste našli nikjer drugje po Sloveniji. Svoje pa k promociji tega konca v zadnjem času prispeva tudi adrenalinsko-rekreacijski dogodek Jamatlon.

V oddaji smo pokukali tudi na Krvavec - kaj vse se s smučarskim centrom v Kamniško-Savinjskih Alpah dogaja poleti? Preverjeno iz prve roke - dejavnosti ne manjka. V ospredju je Poletni park, ki obratuje vse dni v tednu. Na voljo je kar deset dejavnosti - od lokostrelstva, frizbigolfa, trampolina, plezalnega stolpa do različnih vrst kolesarjenja. Na voljo imate spuste z gorskimi skiroji in gokarti ter kolesarjenje po asfaltnih in kolesarskih poteh. S kolesom se lahko povzpnete kar 1000 metrov nad Ljubljansko kotlino.

Eden najbolj prepoznavnih gorskih kolesarskih vzponov v Sloveniji ima izhodišče v Cerkljah oziroma natančneje v Gradu (440 m), prek Ambroža pod Krvavcem in Jezerc pa se konča pri Hotelu Krvavec (1600 m) v skupni dolžini 15 km. Gre za kombinacijo asfalta in makadama s težjimi vzponi. Po mnenju nekaterih je kolesarski vzpon po asfaltni cesti na Krvavec oziroma do Planine Jezerca nedvomno eden najtežjih pri nas, zahtevnejši je morda samo še vzpon na Mangartsko sedlo. Zanimiva in atraktivna je tudi gorska kolesarska pot od Hotela Krvavec (1600 m) do Velikega Zvoha (1970 m), ki je v celoti makadamska in vsebuje težje vzpone.

Krvavec pa je priljubljen tudi med pohodniki. Urejene pohodniško-planinske poti vas seznanjajo tudi s planšarskim življenjem. Planine, po katerih pozimi smučamo, se namreč poleti prelevijo v pašnike, turistične kmetije ob njih pa nudijo tako prenočišča kot planinsko kulinariko.

Ekipa oddaje Na lepše pa je obiskala tudi Belo krajino - deželo belih brez in steljnikov, po katerih je ta pretežno kraška pokrajina, ujeta med Gorjance, Kočevski rog in obmejno reko Kolpo, dobila tudi ime. Turizem tu povezujemo z domačo obrtjo izdelovanja pisanic, vezenin iz lanenega platna, belokranjsko pogačo, belo narodno nošo, reko Kolpo kot najdaljšo slovensko riviero, Jurjevanjem in Vinsko vigredjo. V zadnjem času pa se turizmu odpirajo predvsem majhne vasice, ki stavijo na individualno ponudbo. Ena takšnih je vas Podlog, ki ponuja moderno kampiranje za novodobne nomade, ki želijo sredi narave imeti vse udobje hotelske sobe.

Sveže nastanitve v belokranjskih domačijah pišejo novo poglavje v razvoju turizma tudi v vasi Štrekljevec, ki do zdaj še ni bila na turističnem zemljevidu Bele krajine. Kalska domačija v vasi Štekljevec se uvršča v kategorijo Hiš s tradicijo. Tu je poudarek na tradicionalnem videzu, stari les dobiva novo funkcijo, v ospredje prihajajo kamen in ročno kovane dekoracije. Na splošno velja, da v Beli krajini postaja vse močnejša arhitekturna vez s preteklostjo glede na novo nastajajoče domačije, ki so prejele status Hiše s tradicijo. Novo zgodbo tako dobivajo stare kašče ali hisi ter lesene hiše, kjer ponudba diha življenje belokranjskega človeka in značaj lokalne krajine.

Ne glede novosti pa ostaja Bela krajina turistično neizkoriščena. Izvirni greh še vedno leži v slabi prepoznavnosti. Ne trži se destinacija, ampak posamezniki. Slabo izkoriščena je bila tudi nagrada EDEN, zeva pa tudi povsem neizkoriščen turistični bazen ponudbe na hrvaški strani Kolpe.