Slap Rinka lahko obiščete v Logarski dolini. Foto: MMC RTVSLO
Slap Rinka lahko obiščete v Logarski dolini. Foto: MMC RTVSLO

V ospredju je njihova veličina.
Čeprav slovenski slapovi po svoji višini zaostajajo za največjimi slapovi na svetu, pa vsekakor sodijo v svetovni vrh po svoji lepoti. Slovenski slapovi se nam v svoji veličini pokažejo večinoma v še dokaj neokrnjeni naravi.

Tako največ slapov v Sloveniji najdemo prav v Posočju in v Triglavskem narodnem parku. Naš najvišji slap je Čedca nad Jezerskim, ki je visok 130 metrov. Sledita mu Boka v Julijskih Alpah s 106 metri in slap Savinje, znan tudi kot Rinka, v Savinjskih Alpah, ki je visok nekaj čez 90 metrov. Po obilnem deževju pa je najmogočnejši slap Boka, ki takrat razvije 18 metrov širok curek, vsako sekundo pa pade v globino več kot sto kubičnih metrov vode.

J. R.


Boka je naš najmogočnejši slap. Začne se kot kraški izvir. Levi del slapa pada okoli 130 m globoko, večji del tolmuna pa je 106 m pod začetkom slapa. Za slap je značilna tudi voda, ki na koncu prši visoko v zrak. Foto: bovec.si
Čedca ni tako znana, čeprav je s 130 metri najvišji slovenski slap. Ustje slapa je široko in koritasto, kar priča o ledeniškem nastanku. Prvih 70 metrov slap prosto pada, preostalih 60 pa drsi ob steni. Foto: ejournal.eduprojects.net
Martuljkovi slapovi so zaradi lahkega dostopa iz Gozda - Martuljka priljubljena izletniška točka. Spodnji Martuljkov slap je visok približno 60 metrov, sestavljen pa je iz več stopenj, od katerih gre približno pol višine za 30-metrsko slapišče. Do zgornjega, 100-metrskega slapa je dve uri hoda. Foto: www.burger.si
Slap Peričnik leži v ledeniški dolini Vrat. Voda drsi nekaj časa po strmem, izlizanem koritu, nato pa prosto pada v tolmun. Višina celotnega slapa je 52 m, zato spada med visoke slovenske slapove. Če zaradi hujšega mraza slap zamrzne, se spremeni v veličastne ledene orgle. Foto: www.krtina.com
Borovniški pekel sestavlja pet slapov, ki so med seboj povezani z vodotokom Borovniščico Prvi slap je najnižji - trimetrski, drugi je že višji - visok je 16 metrov in drsi nekoliko poševno po zglajenem žlebu. Tretji slap (22 m) je nastal ob prelomu, zaradi izpostavljene lege pa ima tudi posebno ime - Hudičev zob. Četrti, 17 metrov visok slap, je najlepši med slapovi, saj voda prosto pada v enem pramenu in se v široki pahljači razbije na večji skali sredi tolmuna. Peti slap je dolg 29 metrov, voda pa pada poševno čez steno kot dva pramena. Foto: picasaweb.google.com
Slap Savinje ali Rinka leži v eni najlepših slovenskih ledeniških dolin, Logarski dolini. Čez rdečkasto steno, ki ločuje krnico Okrešelj od doline, pada čez ledeniški prag v ozkem pramenu Savinja 90 m globoko. Še posebno pozimi pa tudi v poznem poletju pogosto primanjkuje vode, zato ne boste našli velikega curka, ampak le padajoče kapljice. Foto: som.si
Slap Supot pri Koštaboni je dokaz, da najdemo slapove tudi v našem Primorju. Zaradi različne kamninske podlage je v strugi potoka Supot nastal okoli deset metrov visok prag, čez katerega prosto pada slap v slikovit tolmun. Foto: burger.si
Slap Savica je najbolj znan in obiskan slovenski slap, saj leži le nekaj minut zunaj poti proti Triglavskim ali Sedmerim jezerom oziroma Triglavu. Leži v prelomu, ki se poševno zarezuje v strmi rob Komarče. Slap se na koncu nadaljuje kot Sava Bohinjka. Foto: picasaweb.google.com