Po podatkih republiškega statističnega urada sta največ novih hišnih številk dobili občini Koper in Ljubljana, sledita pa občini Brezovica in Domžale. Največ hišnih številk so ukinili v občinah Hajdina, Trebnje in Idrija. Kot kažejo podatki za tretje četrtletje letošnjega leta, je bilo 309 hišnih številk ukinjenih, 155 jih je bilo preštevilčenih. V koprski občini se je število hišnih številk povečalo za 75, v ljubljanski pa za 72. V občini Hajdina so ukinili 23 hišnih številk, v občini Trebnje pa 21.

V registru prostorskih enot, ki ga vodi in vzdržuje republiška geodetska uprava, je bilo 1. oktobra letos evidentiranih 12 statističnih regij, 211 občin, 6.031 naselij, 10.202 ulici in 535.556 hišnih številk. Največja po površini je bila na opazovani dan občina Kočevje, ki je obsegala 555 kvadratnih kilometrov ali približno tri odstotke celotne površine Slovenije. Kar 80-krat manjša od kočevske občine je bila najmanjša slovenska občina Odranci, ki je obsegala sedem kvadratnih kilometrov.

Prva po številu naselij je bila občina Krško s 158 naselji, druga pa občina Ivančna Gorica s 137 naselji. Občine Kobilje, Odranci in Trzin so obsegale vsaka le po eno naselje. V obdobju od 1. julija do 1. oktobra letos v Sloveniji ni bilo evidentiranih teritorialnih sprememb na ravni naselij. Enako kot v prejšnjem četrtletju je bilo 6.031 naselij.

V tretjem četrtletju letošnjega leta so bile v Sloveniji na novo ustanovljene štiri ulice - dve v občini Divača, dve pa v občini Maribor. Več kot 1.000 ulic je 1. oktobra imela le občina Ljubljana. Prestolnica se lahko pohvali s 15 odstotki vseh slovenskih ulic.

V občini Maribor je bilo na opazovani dan nekaj manj kot devet odstotkov vseh slovenskih ulic. Več kot 200 ulic je imelo še pet drugih občin. Najmanj ulic, le štiri, je imela občina Sveti Jurij ob Ščavnici. Največjo skupino so sestavljale občine z naselji brez uličnega sistema. Takih občin je bilo 64, največ v podravski statistični regiji.