zavarovano kot kulturni spomenik lokalnega pomena.

Od 18. stoletja pa do leta 1936 je bilo na mestu parka in na območju današnjega Gospodarskega razstavišča pokopališče, ki so ga mestne oblasti preselile na lokacijo današnjih Žal. Imenovano je bilo po svetem Krištofu, saj se je razvilo na območju Cerkve svetega Krištofa za Bežigradom. Pokopališče je bilo blagoslovljeno leta 1779 in se je nato postopoma širilo proti vzhodu.

Z odprtjem novega pokopališča na Ljubljanskem polju pri Svetem križu (Žale) je usoda starega pokopališča postala negotova. Arhitekt Jože Plečnik je po vzoru znamenitih Čehov na Višegradu v Pragi naredil več predlogov za njegovo ohranitev. Leta 1932 si je zamislil novo monumentalno cerkev, "slovenski Panteon" oziroma hram slave, ki naj bi nastala na starem delu pokopališča v osi glavnega vhoda.

Tudi Navje je med drugimi del načrtov Jožeta Plečnika
V letih 1936 do 1938 so nekatere najstarejše grobove oziroma nagrobnike premestili na vzhodni del pokopališča in po načrtih Jožeta Plečnika, Iva Spinčiča ter vrtnarja Antona Laha ob ohranjenih arkadah uredili pokopališki park, ki je dobil ime Navje.

Na Navju danes počivajo znane osebnosti - pisatelji, umetniki, znanstveniki in politični delavci, kot so na primer Anton Aškerc, Matija Čop, Josip Jurčič, Tomaž Linhart, Fran Levstik, Valentin Vodnik, Josef Ressel, Ivan Grohar in mnogi drugi.

Spominski park je tako prijetna točka ljubljanske kulturne dediščine za obisk, sprehod ter tudi za kratek premor vseh, ki smo v službi v centru prestolnice ali v njeni bližini. Prenekateri žal sploh ne vedo, da obstaja, čeprav se dnevno večkrat peljejo mimo.

R.B.