Še bolj je postala vas znana po letu 2003, ko smo začrtali pot za Sovretov pohod, ki poteka vsako prvo soboto v oktobru. 1. maja, na dan njegovega rojstva, so ljudje namreč na kratkih počitnicah, 4. decembra, na dan njegove smrti, imamo v Zasavju že Miklavžev pohod, tako da smo pohod umestili med prevajalske dneve na začetku oktobra.

Zadnja leta pa prihajajo posamezne skupine v Šavno Peč tudi med letom, še posebno na dan kulturnega praznika, 8. februarja. Prišli so že planinci iz Maribora, Ptuja, Šmarja pri Jelšah, učitelji OŠ Sevnica, pohodna skupina iz Ljubljane ... Ni čudno - klasični filolog, humanist in najpomembnejši prevajalec iz antične književnosti pomeni v prevajalstvu za Slovence to, kar pomeni France Prešeren v poeziji. Bil je član SAZU-ja in dvakratni dobitnik Prešernove nagrade. Najboljšim prevajalcem pa podelijo vsako leto Sovretovo nagrado.

Kako do Šavne Peči vozniki, kako pohodniki?
Peljemo se po cesti Hrastnik-Zidani Most in na prvem železniškem prehodu zavijemo po asfaltni cesti v hrib. Po petih minutah se nam odpre slikovita panorama s pečinami v ozadju. Po njih nosi vas tudi ime - Savine pečine. Najprej nas pozdravita kozolec in slopno znamenje, eno najlepših na Slovenskem. Odlikujejo ga bogati strukturni okrasi s kipci, školjkastim okrasom, bisernice. V vasi pa je spomenik v obliki amfiteatra, kar simbolizira njegovo povezavo z antično Grčijo. Če se ozremo proti vzhodu, v smeri Zidanega Mosta, dobimo asociacije na Delfe, staro grško preročišče. Le da se tam v daljavi sluti morje, pri nas pa Sava; obe naselji pa imata na obeh straneh gorovje.

V bližnji kašči je skrinja s Sovretovimi knjigami in etnografskimi predmeti; za ogled bi se bilo treba kak dan prej najaviti pri Kulturno rekreacijskem centru Hrastnik (Krc), da poskrbijo za ključ in po možnosti še za strokovno vodenje. Najava je potrebna tudi za odprtje doma KS, kjer si je mogoče ogledati multivizijsko predstavitev in predstavitev panojev s slikovnim in pisnim materialom o Šavni Peči.

Vozniki lahko obisk kombinirajo tudi s pohodom, če se na prevalu Marno - pet minut z Dola pri Hrastniku in deset minut iz Rimskih Toplic - zapeljejo proti Goram, a se že prej odcepijo proti Kovku, kjer pri kmetiji Doberšek pustijo avto in se do Šavne Peči odpravijo peš. Dobre pol ure, pot je označena. Pri Doberšku obiskovalci radi občudujejo lepe nasade cvetja, deležni pa so tudi domačih dobrot.

Pohodniki imajo seveda še več možnosti. Posebno ugodna je pot s hrastniške železniške postaje do Krnic in po gozdni poti naprej do vasi. Prav tako z Dola pri Hrastniku, kjer zavije pot navzgor proti Kovku mimo šole oziroma Žagarjeve kmetije. Večurni podvig iz Šavne Peči za prekaljene planince pa vodi po strmini navzgor proti Goram, kjer imajo v koči imenitne tople obroke in prijazen sprejem. Potem pa po ravnini proti Kopitniku in navzdol do Rimskih Toplic, kjer se lahko vrnemo z vlakom.

Tudi Sovretovi nagrajenci obiskujejo Šavno Peč in hrastniško knjižnico
Študentje klasične filologije, Sovretovi prijatelji, učenci in občudovalci so prihajali v njegovo rojstno vas že pred odkritjem spomenika. To so nam pripovedovali tudi na srečanju, ko smo obujali spomine na znamenitega in cenjenega rojaka. Zadnje čase pa se vsako leto pridružijo pohodu tudi Sovretovi nagrajenci. Povabimo jih tudi na Sovretov večer v knjižnico, ki nosi ime po njem.

Omenimo vsaj dva. Branko Gradišnik je bil gost Sovretovega večera leta 2012. Ko smo predlagali, da bi šli še prej v Šavno Peč, ni kazal ravno pretiranega navdušenja, saj je bilo napovedanih v teh dneh decembra minus deset stopinj. Pa še slabe izkušnje ima po zasavskih cestah, saj je povedal, da se je na poti z Izlak do Laškega v enem dnevu trikrat izgubil. (Črno na belem v njegovi trilogiji Kamen, voda, roka.) Seveda se je vse dobro izteklo in z velikim zanimanjem si je ogledoval eksponate našega prevajalca, ki ga izjemno občuduje, kot je povedal.

Tina Mahkota pa se je udeležila pohoda prvo soboto v oktobru leta 2014, saj je imela ob spomeniku imeniten govor. Njo vežejo na Zasavje tudi sorodstvene vezi; na bližnjem Dolu je poučevala njena babica Pavla Mahkota kar dve generaciji učencev in vsi jo imajo v lepem spominu. Se je pa simpatična hči Marjane Deržaj in Anteja Mahkote vrnila še večkrat, saj v svojih prevajalskih delih večkrat naleti na rudarske teme. Bila je že v rudniški jami, si ogledala odličen rudarski muzej v Zagorju ob Savi, obiskala bližnje hribe …

Kaj si še velja ogledati?
Pohod z Dola pri Hrastniku in iz Hrastnika je primeren tudi za družinski izlet, saj pot prehodimo v slabi uri in pol in je nekoliko strma le na začetku. Pred tem lahko obiščemo v bližini bogato steklarsko trgovino, brodarski dom, kjer je zrasel Peter Kavzer ml., naš najboljši kajakaš na divjih vodah, muzej z marionetami in drugimi razstavnimi predmeti, čudovit mozaik v mladinskem centru, vilo de Seppi, ... Grad Miramare v pomanjšani obliki je naprodaj za en evro, če bo kupec predstavil dober projekt oživitve. Na Dolu je v cerkvi sv. Jakoba benečanski mozaik, ki ga je dala narediti Ema de Seppi, hči tržaškega lastnika kemične tovarne, ki je bila velika svetovljanka in je preživljala poletja v hrastniškem gradiču. Pohodniki navadno preživijo dan s hrano in pijačo iz nahrbtnika, so pa na voljo v Hrastniku in na Dolu tudi restavracije oziroma gostišča, ki poskrbijo za naše dobro počutje.