Obiskali pa smo tudi Klub gurmanov na Skaručni, kjer skrbijo za ohranjanje slovenske tradicionalne kulinarike in običajev. Kulinarika na Skaručni postaja družabni dogodek in tu se briše meja med osebjem in gosti. Tu se obisk restavracije spremeni v kulinarične počitnice, kjer gostje - po vzoru Toskane in Provanse - svoj obrok sestavljajo v družbi vrhunskih kuharjev, z lokalnimi sestavinami, upoštevajoč prvinske okuse. In tako sami postajajo del zgodbe tamkajšnjega okolja ... Kar je tudi prihodnji izziv slovenske kulinarike kot turističnega produkta.

In kakšna je turistična kondicija na Bovškem? Kaj se dogaja z edinim slovenskim smučiščem, ki ima smučarske proge nad 2000 metri nadmorske višine, in kako celoten položaj vpliva na bovški turizem? Bovec bo namreč brez Kanina v turizmu na dolgi rok težko preživel. Še manj pa brez soglasja v lokalni skupnosti glede svojih prihodnjih turističnih ciljev. V hotelu Mangart, enem od redkih odprtih nočitvenih ponudnikov, so nam ponazorili, kolikšen je zaradi zaprtega smučišča upad gostov.

Obiskali pa smo tudi italijansko stran Kanina, smučišče Na žlebeh. Slednje uspešno obratuje še naprej, čeprav problematika slovenskega dela negativno vpliva tudi na njih. Sploh v času vedno bolj zelenih zim, ko bi smuka na naravnem snegu na Kaninu lahko trajala vse do začetka maja. Sicer pa v času neobratovanja smučišče še najbolj izkoriščajo turni smučarji, med katerimi je Kanin še vedno zelo priljubljen.

Potrebna sveža promocija
In ko smo že pri športih - aktivni turizem je poudarjal tudi letošnji sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. Poleg domiselnih turističnih produktov, ki so bili v preteklosti nagrajeni z nagrado Sejalec, so bili poudarjeni tudi ekstremni športi, urbani ribolov sredi Ljubljane in različne spletne aplikacije. Slednje so del spletne promocije, kjer je Slovenija v turističnem smislu še zelo šibka. Minister Počivalšek je na sejmu namreč izpostavil, da “Slovenija kljub razmeroma dobro urejeni turistični infrastrukturi, ne uresničuje temeljne točke aktualne strategije na področju turizma - to je promocije.”

Ja, turizem in svet se spreminjata. In če želimo biti globalno konkurenčni, je potrebna sveža spletna promocija, stran od katalogov in prospektov, z večjim poudarkom na digitalizaciji.

Na sejmu pa je bila tradicionalno prisotna tudi Hrvaška, kjer smo Slovenci drugi najpogostejši gostje. Hrvatje pospešeno razvijajo produkt “Hrvaška 365”. V ospredje stopajo nacionalni parki, kolesarske poti v Istri, turistične kmetije in programi, ki se naslanjajo na kulturni turizem, eno-gastronomijo in kongresno dejavnost. Hrvaška torej lovi priložnosti za obisk tudi zunaj glavne turistične sezone.

Kot turistični produkt pa se pri Slovencih zelo uspešno trži tudi Jugostalgija. Bosna na primer pri Slovencih zelo uspešno trži ponudbo t. i. “avnojskega turizma" v Jajcu, kjer so Slovenci med glavnimi gosti. Pogosto o posameznih spomenikih vedo celo več kot krajevni vodiči.

Letos se je na sejmu čutilo tudi večje vključevanje mladih v svet turizma, predvsem v smeri načrtovanja konkretnih izdelkov. Toda - sejem TiP bo v prihodnje potreboval spremembe. Sejem je ena redkih priložnosti, ko se turistični akterji iz regij srečajo na enem mestu in tako izmenjujejo izkušnje ter spoznavajo svojo ponudbo. Kljub temu pa ne odraža pisanosti območja Alp in Jadrana. Ostaja občutek, da ponudba stagnira, da je sejem postal preveč domačijski, da je premalo regijskega in destinacijskega povezovanja ter da je potrebna izrazito profilirana turistična ponudba.

Marjana Grčman, urednica turistične oddaje Na lepše