Ob 120. obletnici postavitve Aljaževega stolpa je bila na vrhu slovenskega očaka spominska slovesnost, ob 18. uri pa bo sledila še slovesna akademija Oj, Triglav, moj dom pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani. Odprli bodo tudi razstavo Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo! in razstavo slikarske kolonije Vrata 2015. Na Dovjem bo ob 16. uri tudi položitev venca na grob Jakoba Aljaža in maša v njegov spomin.

Prireditve v počastitev zgodovinskega dogodka organizira Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Kranjska Gora, Triglavskim narodnim parkom, Slovenskim planinskim muzejem, Planinskim društvom Dovje - Mojstrana in Planinskim društvom Ljubljana Matica. Današnja dogodka potekata pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.

Stolp kot upor proti ponemčevanju
Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, ki ga je prepoznal tudi župnik z Dovjega Jakob Aljaž. Odločno se je uprl nadaljnjemu ponemčevanju in dobil drzno zamisel, da bi na vrhu Triglava postaviti majhen stolp kot planinsko zavetišče in branik slovenstva. Od občin Dovje in Mojstrana je za en goldinar kupil vrh Velikega Triglava (16 kvadratnih metrov zemljišča) in začel izdelavo stolpa.

Izdelavo je zaupal svojemu prijatelju, kleparskemu mojstru Antonu Belcu, ki ga je izdelal iz debele pocinkane pločevine in železnih stebrov, zlitih z betonom, ter ga s tremi pomočniki postavil na vrh Triglava 7. avgusta 1895. "Bila je gosta megla. Zato zjutraj jaz nisem šel na vrh Triglava, ampak sem ostal v Dežmanovi koči, od koder sem poslušal, kako zbijajo skupaj posamezne kose Triglavskega stolpa," je v svojih spominih zapisal Aljaž.

Skromno slavnostno odprtje stolpa je bilo 22. avgusta 1895, ko je s Triglava odmevala pesem Oj, Triglav, moj dom. Stolp in zemljišče na vrhu Triglava pa je Aljaž podaril Slovenskemu planinskemu društvu, predhodniku Planinske zveze Slovenije. Leta 1999 je Slovenija stolp razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in ga podržavila.

Jakob Aljaž je dal poleg stolpa postaviti še Aljaževo kočo v Vratih, odkupil pa je tudi zemljišče na Kredarici. V Vratih so leta 1904 postavili Aljažev dom, ki ga je pet let pozneje podrl snežni plaz, a so ga na novi lokaciji ponovno postavili leta 1910. Na Aljaževem zemljišču na Kredarici je Slovensko planinsko društvo leta 1896 postavilo skromno kočo, ki so jo odprli 10. avgusta. V letih 1909 in 1910 je bila razširjena in poimenovana Triglavski dom na Kredarici. Aljaž je tik pod vrhom Triglava dal v skalo izstreliti tudi votlino, tako imenovano Staničevo zavetišče, da bi se vanj lahko zatekli planinci ob neurju.