Nekateri izmed njih segajo v prvo polovico prejšnjega tisočletja, ko je Evropo preveval romanski duh. Prva in najbolj navdušujoča med njimi je stolnica Marijinega vnebovzetja iz 15. stoletja, osrednji spomenik Kopra, nekdanje prestolnice Istre. Stolnica je prvi spomenik v Sloveniji z oznako mednarodne evropske kulturne poti Transromanica.

Dela beneških umetnikov v stolnici častitljive starosti
Stolnico so v romanskem slogu pozidali že v predbenečanskem obdobju in se ponaša s številnimi dragocenimi deli beneških umetnikov. O njeni častitljivi starosti priča vrsta romanskih, zdaj zazidanih oken na južnem pročelju, posebno pozornost pa si zaslužijo še bizantinska skrinja iz okoli 9. do 12. stoletja, kelih, imenitna monštranca iz 15. stoletja, v kateri je v zastekljeni odprtini vidno nameščena posvečena hostija, in sarkofag sv. Nazarija. Omembe vredne so tudi dragocene oljne podobe.

Romanski duh v koprskem mestnem jedru
V neposredni bližini stolnice stoji krstilnica v obliki rotunde iz 12. stoletja, nekdaj posvečena sv. Janezu Krstniku. Danes je to kapela Karmelske Matere božje. Nadaljnji sprehod po Kopru nas pripelje do rotunde sv. Elije, ene najstarejših ohranjenih sakralnih stavb v Sloveniji. V preteklosti naj bi bila ta valjasta stavba, skrita med novejšimi prizidki, uporabljena kot krstilnica. Romanske ali celo starejše slogovne značilnosti kaže zidava kamnitega zunanjega plašča. Ob strnjeno pozidanem Ribiškem trgu pa najdemo štiri koprske romanske hiše. Pročelja različnih višin odlikujejo klesane značilnosti portalov in okenske odprtine v obliki bifor, kakršne poznamo ob zidavi kapiteljskih dvoran in križnih hodnikov. Žal hiše z izjemo vež niso urejene za obisk.

Tudi na izletu v zaledje odkrivamo romanske stavbe
Romanika pa se skriva tudi v zaledju. Malo znana pokopališka cerkev sv. Nazarija v Glemu, ki se je v prvinski obliki ohranila vse do danes, je priča spretnosti sredozemskih gradbenikov v obdobju visokega srednjega veka. Pomen cerkve potrjuje patrocinij, priljubljeni koprski škof, pokopan pod glavnim oltarjem koprske stolnice. Še ena skromna romanska cerkvica leži nedaleč od Hrastovelj, na dvignjenem platoju, dostopnem po udobni pešpoti ali po komaj prevoznem kolovozu, v opuščeni vasici Zanigrad. Cerkvica sv. Štefana na miniaturnem pokopališču ima v tlorisu pravokotno ladjo in vrisano apsido ter bogato stensko poslikavo z začetka 15. stoletja.

A. K.