V jamah so namreč odlične razmere za zdravljenje dihalnih obolenj, saj v jamskem zraku skoraj ni prahu in mikrobov, poleg tega pa je v njih ugodno razmerje med temperaturo, vlažnostjo ter negativnimi ioni.

Poskusno že konec leta 2008
V Otoški jami, ki spada v 20,5 kilometrov dolg postojnski jamski sistem, je družba že maja 2003 začela poskusne bioklimatske meritve, ki so se izkazale za uspešne. Meritve so nujne za pridobitev certifikata za opravljanje speleoterapevtske dejavnosti, izvajali pa jih bodo še vse prihodnje leto. Računajo, da bodo v prvem polletju 2008 pridobili certifikat Mednarodne speleološke zveze in tudi potrebna slovenska dovoljenja.

Dovolj blizu in dovolj daleč
Za Otoško jamo so se v podjetju odločili tudi zato, ker je lahko dostopa, prostorna, že ima delno urejeno infrastrukturo, je blizu turističnih zanimivosti na Postojnskem, hkrati pa je dovolj odmaknjena od turističnega središča. Z novo ponudbo bi v Postojno radi pritegnili predvsem zveste stacionarne goste tudi zunaj glavne turistične sezone, poleg tega pa bi zagotovili večjo zasedenost turističnih zmogljivosti in obstoječih turističnih storitev.

Od Postojne do Kitajske
Na speleoterapijo pa ne računajo le v Postojni, izkoriščali jo bodo tudi Kitajci. Na jugozahodu te azijske dežele je območje z največjim številom kraških jam na svetu. Prav onesnaženost zraka in povečano število kadilcev, ki so jim priča na Kitajskem, so razlog za razvoj te dejavnosti.

Razvoj šele po letu 1945
Med drugo svetovno vojno so v nekem nemškem mestu ugotovili, da v jami, ki so jo prebivalci uporabljali kot zaklonišče, astmatični in bronhitični bolniki lažje dihajo. Po vojni so začeli raziskovati možnosti takega zdravljenja, še posebej zaradi večjega števila bolnikov z bronhialno astmo in kroničnim bronhitisom, kjer zdravila ne morejo odpraviti vseh težav. Danes ni le naravna oz. dopolnilna oblika zdravljenja, temveč tudi način preventive pri alergijskih in kroničnih dihalnih motnjah.