V narečju pravijo tem pustom "rawnsk' p'stuób". Glavni organizator pustovanja je fantovska skupnost, torej samo neporočeni fantje. Letos bodo pod Krnom zimo odganjali jutri, v soboto, 30. januarja.

Zgodaj zjutraj, še v trdem mraku, se fantje zberejo pri vaški mlekarni v Ravnah. Po temeljitih pripravah se pustni sprevod odpravi po gozdni poti do Magozda, od tam v Jezerca, naprej v zgornje Drežniške Ravne, konča pa se v spodnjih Drežniških Ravnah, kjer "pustove" že pričakuje množica obiskovalcev od vsepovsod. Urnik sobotnega pustnega sprevoda je v "okvirčku" …

Vodja sprevoda je edini, ki lahko govori
V vsaki vasi poteka obhod po ustaljeni poti. Na čelu je vodja sprevoda, za njim sta harmonikar (muzikant) in bobnar, ki igrata pustno himno in tako dajeta celotni skupini na eni strani ritem hoje, na drugi pa držita red in disciplino. Za njimi se zvrstijo preostali liki, ki se delijo v tri skupine: "Ta lepi", "Posebni pustni liki" in "Ta grdi".

Sprevod se ustavi v vsaki hiši, razen tam, kjer je bila v preteklem letu smrt v družini. Pred vstopom v hišo se mora vodja sprevoda na vhodnih vratih pogajati z gospodarjem, da jih spusti v hišo in mu dokazati, da prihajajo z dobrim namenom, še več, da hiši prinašajo srečo in odganjajo zlo. V hišo vstopijo le Ta lepi in šele kasneje posebni pustni liki. "Ta lepi" zaplešejo, gospodinja jih pogosti in obdari z raznimi darovi, kot sta domača hrana in pijača, v pustno blagajno pa prispeva kakšen cent. Razen vodje nihče v sprevodu ne govori.

Ravenski pustovi predstavljajo staro pogansko ženitev
Tradicionalni pustni liki v Ravenskem pustu so liki stare poganske ženitve. Glasbeniki spremljajo dva para Ta lepih, torej mladoporočencev. Pustne "ženine" in "neveste" fantje med sabo zelo skrbno izberejo. Pazijo na razliko v višini, pa tudi plesati morajo znati dobro, saj plešejo tako po domovih kot na trgih sredi vasi. "Ta star" in "Ta stara" sta oče in mati vseh pustov oziroma vseh svatov. "Posebni liki" v povorki pa so še: Žandar in Ravbar, Rezijan, Dimnikar, Poštar, Zdravnik, Cgajnarca z otrokom, Ta debel, Kmet in kmetica, Nosač ta Slamnatega, Lovec z zajcem ...

Vsak lik ima svojo vlogo in nalogo
Žandar in Ravbar "delujeta" v paru. Ravbar krade po domačijah, hlevih, poljih … Žandar ga pri tem lovi, ko ga ujame, mu naloži kazen, Ravbar pa mora vrniti vse ukradeno. Rezijan predstavlja moža iz Rezije. Zanje je bilo v resničnem življenju značilno, da so kot krošnjarji in popravljavci nožev ter kuhinjskega posodja resnično hodili po hišah brusit nože in si na takšen način služili za preživetje. Zato ima tudi v pustni skupini lik Rezijana na hrbtu kolovrat, na katerem je veliko orodja. Po hišah popravlja predmete, brusi nože. Dimnikar hodi od hiše do hiše in čisti stare peči, dimnike, nosi saje …

Cgajnarca s sabo nosi otroka in po domovih prosi za špeh in mleko ter v zahvalo napoveduje prihodnost iz kart. Ta debel ima tri noge in dve glavi. To vlogo igrata dva človeka. Ker se nerodno premikata, sta glavni atrakciji. Pojavita se le v Drežniških Ravnah, saj ne moreta hoditi po celotni poti, kot celoten pustni sprevod. Nosač Ta slamnastega je po fizični plati najtežja vloga. Na "krošnjah" (lesenem oprtniku) na hrbtu nosi pusta, t. j. tistega, ki se ga na pustnem pogrebu sežge. Krošnjo s slamnato lutko nosi celo pot. V preteklosti je veljalo, da je bil fant, ki ima na dan pusta vlogo Nosača, na pustnem pogrebu Župnik. Lovec ljudem prodaja zajca. Zajca naj bi pred tem ulovil na lovu (čeprav ga izmakne le enemu izmed domačinov iz hleva), sedaj pa ga prodaja domačinom in obiskovalcem.

Ta grdih je največ
Skupino Ta grdih sestavljajo: Smrt, Korpar, Ta grd, Ta grd, Ta grd, Ta grd … Smrt pomaga Ta grdim loviti otroke po vasi. Vloga je zelo skrivnostna, saj se marsikje pojavi kot prikazen. Korpar nosi "korpo" (velik, pleten koš), v kateri je pepel za Ta grde. Tudi on lovi otroke. Ta grdih je v skupini največ in so tudi najbolj opazni, saj so opasani z zvonci in radi lovijo otroke in jih preganjajo.

Najpogosteje jih mlatijo z nogavico, v kateri je pepel, zato pred njimi vsi bežijo. Število Ta grdih v skupini je spremenljivo in vsako leto različno, odvisno od tega, koliko fantov se tisto leto udeleži pustovanja. Naloga Ta grdih je, da odganjajo vsiljivo in radovedno otročad od sprevoda Ta lepih, da slednji lahko nemoteno opravljajo svoje poslanstvo.

Ta grdi so pristna maska Ravenskega pusta
Maska ali "obličje" Ta grdega je lesena, obložena z ovčjo ali kozjo kožo in nosi ovnove ali kozlove rogove. Iz ust ji visi dolg usnjen jezik. Maske Ta grdih so pristne maske Ravenskega pusta, saj so narejene na območju ravenskih pustôv. V pustni skupini si ne izdela vsak sam svoje maske Ta grdega, pač pa imajo za to vedno mojstra, ki jih izdela po potrebi. V preteklosti je bil to gospod Bizjak (po domače Kajhež) iz zgornjih Drežniških Raven, nato Marjan Skubin, še kasneje pa Alojz Skubin iz Jezerc. Danes jih izdeluje Mitja Kanalec iz Raven.

Pogreb pusta
Ravenski pustôvi organizirajo pogreb pusta deset dni po pustovanju, in sicer na večer pustnega torka. Okoli sedmih zvečer se fantje sestanejo v "mlakar'nci" in se nato ob osmih v sprevodu odpravijo na trg v spodnjih Drežniških Ravnah. Vaščani jih že nestrpno pričakujejo. Nekdo na skritem pusta ubije, nato ga mrtvega pripeljejo na parah pred občinstvo.

Začne se žalna slovesnost, ki jo vodi pustni župnik. Seveda je dogodek poln humorja in iskrivih misli o dogodkih v preteklem letu, ki so se dogajali v vseh treh vaseh in okolici. Najlepši del pogreba je pot, ki jo opravi pogrebni sprevod od trga na Ravnah do grmade na Bregu nad Jezerci, kjer ga sežgejo. Pot je dolga slab kilometer in ob njej so od začetka do konca prižgane bakle, ki naredijo na obiskovalca izjemen vtis.

Tudi pogreb spremlja pustna koračnica, tokrat v počasnem ritmu. Pusta peljejo na saneh večinoma štirje "Ta grdi", poleg njih pa so v maskah še "Ta star" in "Ta stara", Vodja sprevoda, Muzikant, Bobnar in pustni Župnik. Grmada je postavljena na takšni točki, da lahko ogenj vidijo tako iz Raven kot iz Jezerc in Magozda. Pusta zažgejo in žalne koračnice ter joka in stoka »Ta starga« in »Ta stare« je konec. Razvije se veselje, ki pomeni, da je vsega konec in že se pričakuje novega pusta, vse to traja le do polnoči, saj se po njej že začne pepelnica.

Sprejem v fantovsko skupnost
Po pustnem pogrebu se že pripravljajo na naslednje pustovanje. Sprejem v fantovsko skupnost, ki Ravensk' pust pripravlja, je namreč izjemno zapleten. Starešine fante budno spremljajo vse leto, obred iniciacije pa poteka na eno izmed zadnjih sobot v decembru. Fantje se zberejo v vaški "mlakarn'ci", to je v dokaj zapuščeni stavbi, kjer je bila nekoč mlekarna, danes pa je tam sedež njihove skupnosti. V njej zadnja leta tudi hranijo pustno opremo. Pri sprejemu v skupnost morajo novinci obvezno znati vriskati in priseči v skladu s pustno prisego.

Če tega kdo ne zna, ne more postati član fantovske skupnosti. Na tem prvem sestanku pa že določijo pustne vloge. Novinci seveda dobijo pretežno najtežje vloge – to so "Ta grdi", ki so opasani s težkimi zvonci in lesenimi maskami, ostali pa si vloge razdelijo različno. Kdo ima katero vlogo, pa ostane skrivnost vse do konca pustovanja. Zato je za domačine pravi izziv, da že pred pustovanjem in zlasti na dan pusta ugibajo, kdo nosi katero masko.

Polnočne povorke in priprave na pustovanje
Prvo soboto v januarju je sestanek fantovske skupnosti. Sestanek se prične pozno zvečer in okoli polnoči so vsi pripravljeni na polnočno povorko. Fantje nosijo zvonce in od vsepovsod pripeljejo stare »plehe«, da je hrup čim bolj oglušujoč. Povorko vodita harmonikar in bobnar, ki skupino peljeta po ustaljeni in tradicionalni poti po vaseh.

Obhod vasi se konča sredi vsake vasi, kjer se fantje postavijo v krog in zapojejo. Polnočna povorka se odvija v vseh treh vaseh. Povorke so večinoma tri in so tako rekoč obvezne: prva povorka poteka po prvem pustnem sestanku v januarju, datume preostalih povork se določi sproti. V tem času morajo fantje poskrbeti za svoj lik oziroma vlogo.

To pomeni, da si morajo sami najti vse male predmete in dele oblačil za vlogo, ki jo predstavljajo. Prav tako morajo vlogo naštudirati in ji dati svoj pečat. To je za domačine drugi izziv, saj primerjajo, kako so bile iste vloge odigrane v različnih letih in tako izbirajo najizvirnejše izvedbe. Kako se bodo odrezali letos, si torej lahko ogledate jutri, 30. januarja, v treh vaseh pod Krnom.