Kar 8,5 kilometra njenih rovov s stalno temperaturo 8 stopinj Celzija se razteza na severovzhodnem delu Cerkniškega polja. V jamo priteka voda z Bloške planote in odteka v Cerkniško jezero, v podzemnih rovih pa sestavlja okrog 50 smaragdno zelenih jezer, ki jih med seboj ločujejo sigaste pregrade. V Križni jami je tudi bogato najdišče kosti jamskih medvedov, ki so tam prezimovali pred več kot 10.000 leti.

Kosti jamskih medvedov iz Križne jame je mogoče videti na Dunaju
Točna letnica odkritja jame ni poznana, zelo verjetno pa so začetne rove že poznala plemena, ki so tamkajšnje območje naseljevala 2000 let pred našim štetjem. Najstarejši znani tiskani vir o omembi jame je poročilo J. J. Tobina iz leta 1832. Raziskovanje jame se je razmahnilo predvsem v drugi polovici 19. stoletja in takrat je potekalo tudi največje izkopavanje kosti jamskih medvedov. Ferdinand von Hochstetter, član dunajske akademije znanosti, je leta 1878 s šestimi možmi in v spremstvu preparatorja Ljubljanskega muzeja Ferdinanda Schulza v štirih dneh izkopal več kot 2.000 kosti, ki so bile po njegovem mnenju ostanki najmanj 100 medvedov. Iz izkopanih kosti je sestavil dva skeleta, ki še danes krasita zbirko dunajskega naravoslovnega muzeja.

Suhi in vodni del jame
Jamo je mogoče razdeliti na dva dela. Za začetni, suhi del so značilne velike in prostrane dvorane, ki pa ne ponujajo veliko kapniškega bogastva. Že po nekaj sto metrih, ko se izgubi vsaka sled za svetlobo, lahko zaslišimo šumenje jamskega potoka, ob katerem nas nato pot pripelje do prvega jezera.

V drugem, vodnem delu se srečamo s številnimi jezeri, ki so nanizana eden za drugim. Pregrade med njimi gradi siga, ki se izloča iz vode, zato pregrade še vedno rastejo. Jezera so v začetku krajša, v zadnjem delu vodnega rova pa dosežejo skoraj pol kilometra dolžine. V dvorani Kalvarija, ki je bogata s stalaktiti in stalagmiti ter sodi med najlepše v jami, se Jezerski rov razdeli na dva kraka. Proti severu vodi rov Blata, na severovzhod pa se razteza Pisani rov, ki se konča s Kristalno goro, najvišjo dvorano v jami. Strop nad tamkajšnjimi kapniki se dviguje kar 75 metrov visoko.

Na Kristalni gori raste kapnik v obliki križa, ki predstavlja simbol jame, čeprav ta ne nosi ime po njem, temveč po Križni gori, ki se nahaja le nekaj kilometrov od jamskega vhoda. Na njej stoji cerkev, ki je posvečena svetemu križu, iz njenega vrha pa se ponuja tudi prelep razgled na Loško dolino.

S škornji in svetilkami na potep
Jamo si je po predhodnem dogovoru mogoče ogledati vsak dan. V skrivnostni podzemni svet vas popeljejo izkušeni jamski vodniki, ki nudijo dve različici ogleda. Enourni obisk suhega dela je primeren tudi za večje skupine (do 40 obiskovalcev). Vodniki vas opremijo s škornji in prenosnimi lučmi ter vas s čolnom popeljejo po prvem jezeru. Štiriurni ogled vodnega dela pa je mogoč za največ 4 ljudi.
E. M.