Kakšno je torej stanje ribolova in ribiških družin pri nas? Kje se še da loviti in kakšna je naloga ribiških čuvajev? Pogovarjali smo se z Boštjanom Lipnikom, avtorjem portala www.ribiskekarte.si, ki je bil lani sprejet v Telekomov podjetniški inkubator 11 najbolj inovativnih idej v Slovenji. Portal združuje in promovira vse slovenske ribolovne vode na enem mestu v vseh večjih svetovnih jezikih.
In če se je portal sprva razvil iz povsem praktičnega vidika (Lipnik je šel s prijateljem nekega dne na ribolov, pa sta z razočaranjem ugotovila, da se prodajno mesto ribiških kart odpre šele ob 11. uri), je danes prerasel v pravo mednarodno informacijsko središče za ribiče, pa tudi za vse lokalne turistične informacijske centre, ponudnike nastanitev itd.
"V tej fazi bo spletna platforma nudila ribiču celotno izkušnjo, saj bo lahko pri izbiri revirja izbral od kulinarike do vodnika oz. celotnega paketa. Slednje je tudi mišljeno za pospeševanje turizma v posameznih regijah," pravi Lipnik, ki se je v ta namen povezal z ribiškimi družinami in čuvaji ter ustvaril edini za ribiče specializirani portal pri nas.

Včasih so k nam hodili Italijani in drugi tujci, ki so množično lovili salmonide, po katerih so bile naše vode znane in po katerih smo bili v vrhu. Kakšno je stanje na tem področju danes?
Kako je bilo včasih, težko primerjam, saj ne poznam dovolj podrobno preteklih informacij o obisku, ampak zdaj na določenih revirjih še vedno prevladujejo tujci, po informacijah sodeč, večinoma prihajajo iz Francije, Italije, Avstrije, Nemčije, Španije, Anglije in Rusije. Veliko ogledov pa na portalu opažamo tudi iz Slovaške, Češke in Poljske ter ZDA, kar za zdaj sicer še ne moremo povezati z dejansko obiskanostjo države. Je pa dejstvo, da kakovost ribolova upada, saj se ogromno energije posveča "urejanju" vodotokov za potrebe jezov, manjših in večjih elektrarn ipd. Zelo skrb vzbujajoče je, da se kljub opozorilom posegi v vodo izvajajo zelo grobo, iz česar lahko sklepamo, da so vprašljivi končni cilji. Velik vpliv imajo razpisana nepovratna sredstva. Približen povzetek besed enega izmed nemških ribičev: "Izvaja se genocid nad naravo. To smo pri nas delali pred 50 leti".
Muharjenje slovi kot precej zahtevna ribiška disciplina. Kako je za njo, pa tudi za ribolov nasploh, dovzetna današnja mladina?
Glede na naša opažanja se ribiške družine v večji meri borijo z upadanjem članstva pri mlajših generacijah. Je pa zgodba dokaj zanimiva pri nečlanih, t. i. turističnih ribičih, saj se, po naših opažanjih sodeč, precej mladih zanima tako za muharjenje kot druge vrsta ribolova. Če pogledamo bistvo, družine v večji meri delujejo po starih ustaljenih tirnicah, ki so jih navajene, česar pa mladi nočejo sprejeti oz. jim je to izredno tuje in se raje posvečajo samemu ribolovu kot skupnosti. Seveda obstajajo tudi izjeme.
Kako vi s kulinaričnega vidika gledate na razliko med divjo ribo in gojeno?
Hehe, zanimivo vprašanje, za katerega bi moral v prvi vrsti biti tudi ljubitelj rib, in ne samo ribolova. Kar zadeva kulinariko, so odgovori specialistov, da je razlika v okusih več kot očitna. Bistvena razlika se opazi v čvrstosti mesa in v bolj praznem okusu.
Pred leti so divji ribiči na Dolenjskem dobesedno razstreljevali ribe. Koliko divjih ribičev je danes?
Koliko, je nemogoče oceniti, je pa dejstvo, da se lahko, če je čuvajska služba dobra, divji ribiči zelo omejijo. Tukaj je mogoče bolje izpostaviti problem posameznikov kot pa visoko število, saj nastajajo v določenih delih Slovenije organizirane združbe, ki v nekaj dneh odnesejo velikanske količine rib v posameznem revirju in nato ribe prodajajo gostilnam ipd. Lahko bi rekli, da v nekaj dneh "izpraznijo" reko oz. potok.
Koliko čuvajev si sploh lahko privošči ribiška družina?
V večini ribiških družin je to prostovoljna dejavnost, mogoče imajo pokrite kakšne stroške bencina in telefona, tako da težko rečemo, koliko si jih lahko privoščijo. Večje družine imajo to rešeno tako, da čuvaje plačajo in so ti tudi dobro organizirani. Mogoče bi lahko položaj povzeli v začaran krog: če bi družina imela denar, bi lahko plačala čuvaje - če bi bili čuvaji dobri, bi bilo več denarja, ker bi bile vode bolj polne in posledično več ribičev. V Sloveniji je bistven problem, da je večina teh ljudi prostovoljcev in nimajo nikakršne "moči" nad kršiteljem. Verjamem, da je uradno zgodba drugačna, ampak sem že neštetokrat slišal, da se tisti, ki "lovijo na črno", zelo dobro pripravijo na morebitno srečanje in so pozneje tudi dobro pripravljeni na sodišču, kar pripelje do tega, da se na koncu zagovarja čuvaj in ne "ribji tat". Posledično to pomeni izogibanje pravnim prijemom z vseh strani. Moramo vedeti, da so v Sloveniji tudi avtoriteta ter pooblastila ribiškega čuvaja dokaj ohlapni in s tem ribiški čuvaj posledično izgublja ugled. Seveda, tako kot povsod, so tudi med čuvaji izjeme, ki svojega dela ne opravljajo vestno in po pravilih, kar privede do negativnih posledic.
Obstaja danes pri nas še kaj ribiškega turizma? Prihajajo tujci sem na ribolov?
Seveda, ribiški turizem je še vedno zelo razvit, saj se prihodki od turističnih ribolovnih dovolilnic kažejo v znesku s šestmestno številko, kar ni zanemarljivo. Bistvo je, da ta turist potrebuje tudi prenočišče in hrano, določeni pripeljejo tudi družine, kar pomeni, da je dovolilnica še najnižji strošek. Tuji ribiči veljajo za goste, ki so pripravljeni za "ribiške počitnice" odšteti dokaj visok znesek denarja. Res pa je, da ribiški turizem upada, saj se pri določenih ustanovah in ribiških družinah obnašajo izredno togo, mogoče celo vzvišeno in nazadnjaško. Težko razumljivo, ampak izredno veliko vlogo imajo lastni interesi, ravno zaradi višine zneska denarja in zaradi neozaveščenosti. Ampak treba je vedeti, da ni bistven samo turizem, ampak je izrednega pomena tudi varovanje narave, kar naj bi bilo ribiškim družinam poslanstvo. To nam lahko to pojasni marsikaj, kar se dogaja. Glede turizma bi bilo mogoče zanimivo videti, kaj bi na primer na kakšnem visokem položaju v kakšni družini ali ustanovi v določenem obdobju storil kakšen sposoben in dober podjetnik.
Kako je pri nas z obrtjo izdelovanja umetnih muh?
V Sloveniji imamo nekatere zelo dobre vezalce muh, ki so poznani tudi mednarodno. Kot obrt pa po mojih informacijah v Sloveniji vezanje muh ni ravno v razcvetu, da bi to omenjali kot kakšno tržno nišo oz. večjo možnost zaslužka. Sicer obstaja veliko število vezalcev, ki pa večinoma vežejo zase.
Kje slovenski ribiči najraje lovijo? Kateri ribiški rajoni so najbolj priljubljeni pri nas?
Na to vprašanje bi vam verjetno vsak ribič odgovoril po svoje. Glede na naše podatke je izredno zanimiv revir na Savi Dolinki, kjer zadnjih nekaj let prevladuje kapitalna divja postrv. Prav tako je zelo obiskana Sava v predelu Radovljice in Tržiča ter reka Kokra. V Ljubljani postajata vedno bolj zanimivi reka Ljubljanica in Iška, ki je glede na naravo in čistost pravi biser. Vedno več zanimanja se pa kaže za reko Vipavo v njenem zgornjem delu, kjer lahko v izredno čistem okolju in za ugodno ceno lovimo zavidanja vredne soške postrvi. Proti koncu sezone se je pojavilo tudi povpraševanje po vijačenju iz čolna na reki Soči, kar je mogoče v spodnjem delu reke. Nekako še izstopa reka Meža na Koroškem. V spomladnih mesecih je pa, tudi zaradi toplega podnebja, izredno zanimiva reka Rižana. Za ljubitelje kapitalnih krapov prevladuje Šmartinsko jezero. Vedno večje zanimanje se kaže tudi za krape z več kot 20 kg na akumulaciji Gajševci in za jezero Mola, kjer lahko preseneti kapitalen amur. Interes se povečuje tudi za gramoznico Tržec, kjer je čudovito okolje in prav tako krapi z več kot 20 kg. Dobro so obiskani ribniki in gramoznice v Mariboru in okolici. Vsekakor je v Slovenji izredno veliko čudovitih, ampak na žalost premalo znanih ribolovnih revirjev, kar skušamo rešiti z našim portalom.