Ozemlje Vinice je bilo poseljeno že v prazgodovinski dobi. V 8. st. pred našim štetjem so se tu naselili Iliri, v 4. in 3. stoletju pred našim štetjem Japodi, za njimi pa so prišli Rimljani. Vas Vinica se v starih pismih imenuje Weinberg. Beseda "Uuinperh" je prvikrat zapisana v freisburškem pismu, ki ima datum 15. maj 1074.

Osem let pozneje je naselje okrog istoimenskega gradu prešlo v last Konrada Auersperga. Med turškimi vpadi je bila pomembna – sicer nikoli zavzeta obrambna postojanka, utrjena z obzidjem in obrambnimi stolpi.

Leta 1595 je omenjena kot tabor, leta 1674 kot trg. Imela je svojo upravo, sodstvo in grb - rdečega ptiča na modrem polju, ki drži v kremplju rdeč grozd.

Konec 18. stoletja je Vinica dobila tudi pravico do štirih sejmov na leto. Po koncu turških vpadov se je naselje močno izpraznilo, grajsko obzidje pa so porušili. Vinico sta prizadela dva hujša požara leta 1874 in leta 1888, zato se je prebivalstvo množično izseljevalo.

Tridnevna Viniška republika
Leta 1822 je imelo naselje šolo, v drugi polovici 19. stoletja pa je dobilo poštni urad, poštno prometno zvezo in razna društva (čitalnica, podružnica kmetijske družbe, požarna obramba). 21. aprila 1919 so kmetje iz Vinice ustanovili Viniško republiko, vendar jo je po treh dneh vojska zadušila.

Turiste privlači Kolpa
Med drugo svetovno vojno so se v Vinici naselili Italijani, po kapitulaciji pa je bilo to svobodno območje. Turiste privablja predvsem poleti, saj je reka Kolpa čista in topla skoraj do konca septembra; v Vinici sta dva kampa. Na Kolpi je poleg kopanja mogoče tudi ribarjenje in čolnarjenje.

Muzej v Župančičevi hiši
V pritličju Župančičeve hiše, v kateri se je pesnik Oton Župančič rodil leta 1878, je v treh sobah predstavljena pesnikova spominska zbirka z znano posmrtno masko. Njihova domačija je leta 1888 sicer pogorela, a so jo pozneje obnovili. Na vrtu ob hiši stoji pesnikov doprsni kip, delo kiparja Jakoba Savinška. V hiši je urejena tudi zbirka del literarnega zgodovinarja, prevajalca in slavista Otona Berkopca (1906-1988).

Baročne poslikave v obeh cerkvah
Zanimivi sta tudi obe cerkvi v vasi; prva ima gotsko osnovo in je posvečena svetemu Križu, poslikal pa jo je Anton Cebej. Druga, ki sodi v obdobje baroka, je romarska cerkev svete Marije in leži na 334 metrov visokem Žežlju. Za ogled je zanimiv tudi grad, katerega jedro je iz 15. stoletja.

Okrog vasi so razprostrti vinogradi in gozdovi, podnebje pa je pozimi zelo radodarno s snežnimi padavinami in nizkimi temperaturami (vpliv Gorskega kotarja), poleti so temperature visoke, dnevi pa sončni in suhi.

Spomladi pa je vreden ogleda še običaj zelenega Jurija, ki ga vsako leto 24. aprila priredijo na viniškem trgu, kjer zaplešejo kolo, plesalce pa spremlja tudi skupina tamburic.