O tem že razmišljajo tudi gorenjski turistični delavci in upravljavci naravnih znamenitosti.

Da je nujno čim prej prilagoditi infrastrukturo in sistem opozarjanja turistov, je tako prepričan direktor podjetja Vintgar Bojan Traven: "Mi smo vsi spremljali poročila, ampak turist seveda tega ni spremljal, ker turist ne spremlja slovenskih medijev, turist spremlja tuje medije. V tujih medijih pa tega še ni bilo. In kaj se nam je dogajalo? Sredi neurja so se ljudje ukvarjali s tekom in podobnim."

"Tukaj bo ključen korak, da bomo mi prek opozorilnih sistemov ljudi, turiste, obveščali, da se je nekaj zgodilo. Turisti pri teh poplavah preprosto niso vedeli, kaj se dogaja," še dodaja Traven.

Kar se tiče bivanja v naravi, so seveda najbolj na udaru kampi, a z dolgoletnimi izkušnjami so te sisteme tam že razvili, pravita direktorja kampa Danica in Šobec, Boštjan Mencinger in Uroš Ambrožič. "Mi smo kar precej razdelali sistem obveščanja, kako mi med seboj funkcioniramo, kako se obveščajo zaposleni, kako obveščamo naprej goste."

"Imamo določene sisteme tudi v primerih hujših poplav, kot so se zgodile letos, sistem obveščanja gostov, sistem sodelovanja s civilno zaščito in z gasilskimi društvi, ki nam vedno priskočijo na pomoč," pravi.

Da so potrebni nujni posegi tudi v plovbni režim, so letos poleti večkrat izkusili na Bledu. Direktor Turizma Blaž Veber pravi: "Da bi v vsakem trenutku vedeli, kdo je na jezeru, katero plovilo je tam, da bi vzpostavili sistem alarma v primeru razglasitve nevihte, ker se je letos prevečkrat izkazalo, da so naravni pojavi tako na hitro spremenili situacijo na jezeru, da se ljudje niso imeli časa niti umakniti, in na koncu nismo vedeli niti, kdo je še na jezeru."

Podatka o tem, ali bi se kakšna nesreča manj zgodila v naših gorah, če bi planinci jasne informacije o turah in vremenu dobili v turističnih informacijskih centrih sicer ni, so pa tudi v Planinski zvezi letos glasno opozarjali na to, pravi podpredsednik Martin Šolar, da je "živa informacija, ki naj bi jo posredovali turističnoinformacijski centri v mnogih primerih pomanjkljiva. Težava je v tem, da primanjkuje ljudi in mnogi pridejo delat samo čez poletje, ko postanejo informatorji o življenjsko pomembnih stvareh".

Ne bodo pa dovolj le spremembe na področju obveščanja in opozarjanja, treba bo razmišljati tudi o dodatni kritični infrastrukturi. "Ravno tako kot imamo pri nas v Vintgarju enodnevno doživetje, enosmerno pot, bo treba na povratnih poteh razmišljati o nekih vrstah zavetišč, da se bodo ljudje lahko umaknili pred morebitno vročino, da bodo prišli do vode, da se bodo lahko preoblekli in potem nadaljevali pot," razmišlja Traven.

Podobno bo treba, še pravi Bojan Traven, v prihodnje najbrž razmišljati povsod tam, kjer turistom ponujajo dolgotrajnejše aktivnosti v naravnem okolju.