... in nadaljuje precej realistično: "Devetdeset minut junijske nogometne tekme z ZDA na svetovnem prvenstvu tega dejstva ni spremenilo - večina izmed nas bi državo na zemljevidu še vedno verjetno zamenjala z večjo Slovaško."

Druckenbrod je v časopisu Pittsburgh Post-Gazette pred dnevi objavil prispevek o obisku Slovenije, v kateri ni skoparil s pohvalami o naši deželi. Rdeča nit članka so bili (ljubljanski) zmaji. Spomnil je na legendo, po kateri je Jazon z argonavti enega izmed njih na močvirju v okolici Ljubljane ubil, nato pa je slovenska prestolnica (pri izgovarjavi je Američanom pomagal s fonetičnim zapisom imena "Lyoob-lyee-Ahn-ah") to žival prevzela za svoj simbol. "Zmajski most s štirimi strašnimi kipi, ki varujejo vsako stran, je še danes ena najpriljubljenejših točk v mestu," piše.

Prepoznavni znak? Majhnost
"A prava simbolika Zmajskega mosta v starem mestu Ljubljana se skriva v njegovi majhnosti. Most in bronasti kipi so oddaljeni manj kot 40 metrov in povezujejo ozko reko Ljubljanico, ki se vije skozi mesto. Ta podoba bi bi lahko bila pomanjšani model za široke mostove čez Donavo v Budimpešti, Vltavo v Pragi ali Seno v Parizu. In prav ta majhnost je tipična za Slovenijo, ki se pogosto zazdi kot miniaturna različica Italije in Avstrije, s katoliškimi cerkvicami in vinskimi trtami na gričkih.

Slovenija ima samosvoj, živahen kulturni utrip, ki tudi v komunističnih letih ni nehal biti. Vse znamenitosti so v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo blizu skupaj. Za turista je to idealno. Na območju, velikem približno toliko kot Connecticut, ima Slovenija kratko jadransko obalo in visoka alpska gorstva; ima priljubljeno letovišče ob jezeru in živahno prestolnico; ima uspešno gospodarstvo in delavne in prijetne ljudi - ki jih je dva milijona.

Zato ni čudno, da je Slovenija za Evropejce postala počitniška destinacija in odlična alternativa za vse tiste Američane, ki se želijo izogniti natrpanim in dražjim krajem po Evropi," ugotavlja Druckenbrod.

Ne gre brez omembe Plečnika in Prešerna
Novinar je posebej navdušen nad Ljubljano, za katero je zapisal, da ga s starimi hišami, trgovinicami, mestno hišo in čudovitim vodnjakom spominja na srednjeveške nemške vasice. "Vsak ogled mesta se začne na Ljubljanskem gradu. Za zmerno plačilo se lahko povzpnete na grajski stolp, s katerega je odličen pogled na mesto. Pri spustu se lahko odločite tudi za novo vzpenjačo, in v hipu se boste znašli v središču starega dela. Nič manj očarljiv ni niti novejši del Ljubljane, ki se razteza ob Ljubljanici okoli Prešernovega trga, ki je ime dobil po občudovanem pesniku Francetu Prešernu. Reko prečkate čez Tromostovje, ki je delo mojstra arhitekture Jožeta Plečnika, ki je mestu v začetku 20. stoletja dal nov pečat. Še eno njegovo delo, ki ga ne gre zamuditi, je Narodna in univerzitetna knjižnica z zanimivimi sivimi in rdečimi kamni, ki predstavljajo ovire na poti do znanja."

"Krakovo najboljše za hrano"
Ameriški novinar še piše, da je Ljubljana glavni 'zabaviščni center' za večino države. Osrednji prostor je Cankarjev dom, omenja pa tudi letno gledališče Križanke in Metelkovo. Hotelske ponudbe je v izobilju, za hrano lahko najdete vse mogoče, od germanske do sredozemske kuhinje. Pri tem je posebej izpostavil predel Krakovo ob Ljubljanici: "Gre za očarljivi predel, prepreden z restavracijami in lokali, v katerih se lahko usedete tudi na prostem. Slovenci obožujejo domače vino, tudi teran. A morda je najbolj priljubljena domača pijača cockta, domači nadomestek kokakole. Njeno ime se zdi kot ostanek vzhodnoblokovskih dni, a je zelo osvežilna."

"Bled - sinonim za slikovitost"
Druckenbrod pa ni ostal le v Ljubljani, ampak se je podal tudi na Gorenjsko. "Čeprav Slovenija ima obalo, je dolga le okoli 40 kilometrov, zato se jih večina na morje odpravi na Hrvaško. Najlepše naravne znamenitosti države zato najdemo ob vznožju gora. Blejsko jezero bi lahko bilo sinonim za slikovitost. Nad čudovitim, ledeniško oblikovanim jezero, leži na strmi pečini srednjeveški grad. Pod njim je otoček, na njem pa starinska cerkvica. Če dodamo še Alpe v ozadju, je Blejsko jezero pravljično okolje. Za hip se zazdi bolj kot idealistična slika romantičnega prizora kot resničen kraj, a v resnici prekipeva od življenja. Terme, hoteli, restavracije, trgovine in vse mogoče aktivnosti obkrožajo jezero. Skoraj vsako leto se na jezeru odvija pomembna veslaška regata, letos bo tu tudi svetovno prvenstvo. A tisti slavnejši veslači so mnogo počasnejši. To so ljudje, ki upravljajo 'taksi čolne', imenovane pletna, in čudovitosti Bleda dajo poseben pečat."

Obiskal je tudi veličastni slap Savica, za pogled nanj pa mu ni bilo žal prehojenih več kot 500 stopnic, "saj je bil prav vsak korak poplačan". Pot ga je nato vodila še v Soško dolino, v Kobarid, za katerega pove, da je bil med prvo svetovno vojno prizorišče posebej krvavih bitk med avstro-ogrskim cesarstvom in Italijo z zavezniki.

In seveda slovenski športniki
"Po dolgem dnevu obiskovanja se nič ne prileže bolj kot pica, ki jo zaradi bližine Italije Slovenci poznajo že desetletja. Zamislili so si celo svojo različico, s pršutom, gobami in poprom. Opogumljeni s svojim jezikom, ki se precej razlikuje od srbskega ali drugih slovanskih jezikov, ponosni na visok življenjski standard, ki je najvišji med državami nekdanje Jugoslavije, so Slovenci samosvoji ljudje. Čeprav v deželi kraljuje nogomet, je priljubljena tudi košarka. V ligi NBA igra presenetljivo veliko Slovencev, med njimi je tudi član prvakov Los Angeles Lakers Saša Vujačić (oziroma Sasha Vujacic)."

In končuje: "Po eni strani je to mirna država, ki ni prekinila vezi s tradicijo. Tako je povsod še videti sušenje sena na kozolcih - prizor, ki spominja na srednji vek, a hkrati je narod izoblikoval tudi sodobno nacionalno identiteto, na katero je vplivala tudi včlanitev v Evropsko unijo leta 2004. Kakor koli, za to privlačno državo zmaji nikakor niso pravi simbol."