Zadnje tri tedne gobarji najdejo gobe, jih je pa manj kot prejšnja leta in tudi manj različnih vrst, dodaja predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc. Letos gob ni veliko ne le količinsko, raste jih tudi manj vrst, pojasnjuje. "Zdaj bi moralo rasti od 200 do 300 vrst, ko pa grem skozi gozd, najdem štiri vrste," je povedal Dolenc, ki se v gozd odpravlja dnevno.

Včasih so gobarji lahko vse poletje našli gobe, zadnja tri leta pa lahko poleti samo kakšen teden nabirajo gobe, potem pa jih ni. Na rast vpliva predvsem vlaga, pa tudi spremembe temperature. Da gobe začno rasti, naj bi bilo potrebnih 33 litrov dežja na kvadratni meter naenkrat, pravi prvi slovenski gobar.

Sicer ocenjuje, da bi prihajajoči teden lahko bilo po gozdovih več gob, glede na 50-letno prakso pa prisega tudi na bližajočo se polno luno, ob kateri po njegovih izkušnjah gobe bolj rastejo.

Jurčki in lisičke na splošno najbolj priljubljeni
Slovenija je zelo bogata z gobami - trenutno je v seznam gliv v Sloveniji uvrščenih okoli 3.400 vrst, od tega je zavarovanih okoli 40 vrst, ki jih torej ni dovoljeno nabirati.

Gobarji ocenjujejo, da je najbogatejša z gobami Štajerska, vendar pa se pri tem mnenja krešejo: "Vsako območje je znano po nekaterih gobah. Po dežju kar povsod kaj raste," stanje slikovito opisuje Dolenc.

Tudi priljubljenost posameznih vrst gob se po Sloveniji lokalno zelo razlikuje - na splošno velja, da med najbolj priljubljene in najbolj znane spadajo jurčki, lisičke in dežnikarice.

Posameznik sme na dan nabrati dva kg gob
Trenutno ocen o tem, koliko gob letno zraste v Sloveniji in koliko se jih pobere, ni. Pripravljajo pa na Gozdarskem inštitutu Slovenije analizo, ki naj bi podala ocene potenciala rasti za 28 tržno zanimivih vrst gob. Projekt je naročilo kmetijsko ministrstvo, saj želi prevetriti uredbo o varstvu samoniklih gliv, na podlagi katere pravilnik zdaj med drugim določa, da lahko posameznik nabere dva kilograma gob na dan.

Kot je pravi Dušan Jurc z Gozdarskega inštituta Slovenije, so namreč dolgoletne raziskave pokazale, da nabiranje gob ne škodi toliko rastiščem gob, kot so menili prej.

Jurc tako pojasnjuje, da so v prihodnje tako mogoče spremembe ustreznega pravilnika, a dodaja, da bodo verjetno vseeno predlagali ohranitev omejitve količinskega nabiranja gob - tudi zato, ker ta velja tudi v sosednjih Avstriji in Italiji in bi morebitna sprostitev omejitve pri nas lahko privabila preveč gobarjev iz sosednjih držav.

Gobe na črno prodajajo gostincem
Gobarska bera gre večinoma v domačo porabo in v prodajo gostinskim lokalom. Dolenc ob tem ocenjuje, da veliko nečlanov gobarskih društev gobe na črno prodaja gostincem, vendar uradna številka ni znana, kar je po njegovih besedah tudi posledica tega, da je inšpektorjev, ki bi to pregledovali, zelo malo. Prav tako po njegovem primanjkuje inšpektorjev, ki bi preverjali dogajanje na terenu. Gob sicer ni dovoljeno nabirati v zavarovanih območjih in tam, kjer posamezni lastnik gozda to posebej določi.

V Sloveniji je 26 gobarskih društev z okoli 1.500 člani, ki se skupno povezujejo v Mikološko zvezo Slovenije. Predsednik zveze Dolenc si želi, da bi bilo med člani več mlajših, na katere bi lahko prenašali gobarsko znanje, tem prizadevanjem pa so namenjene tudi številne gobarske razstave, ki se v jesenskem času zvrstijo po Sloveniji.