Končana je ena glavnih faz obnove tega srednjeveškega naselja, ki ga je furlanski potres leta 1976 dodobra razmajal.

Dober milijon evrov so vložili v obnovo vaških "gas" - ozkih uličic znotraj srednjeveškega obzidja, v postavitev velikih fotografij, ki krasijo pročelja šmar'tnskih domačij in prikazujejo vasico pred obnovo in po njej ter v informacijske table, ki turiste vodijo po uličicah znotraj obzidja. Šmartno torej v novi podobi vabi to soboto in nedeljo na etnološko martinovanje.

V "martinovem" vzdušju bo zaživela celotna vas – od severnega do južnega stolpa. Odprli bodo številne vaške podzemne vinske kleti, predstavili se bodo briški vinarji, pripravili bodo martinov vinski krst z "martincem" in "tarcentom". Briške gospodinje bodo kuhale značilne jedi – na primer belo polento iz bele koruze v sto let starem bakrenem kotlu, ki tekne s popečenim pršutom in rdečim vinom.
Kraljevala bo rebula, – najstarejša "Brika". Pripravljajo martinove kulinarične ustvarjalnice za otroke in odrasle, plesalo se bo in pelo, predvsem pa bodo častili enega največjih zavetnikov Bricev – Svetega Martina, ki ima zavetje v vaški istoimenski cerkvi v Šmartnem. Župnijska cerkev slovi tudi po tem, da jo je med letoma 1958 in 1960 preuredil slikar in kipar Tone Kralj.

Toda Martinovo za Brice in Šmart'nce ni bil vedno vesel praznik. God svetega Martina je bil tisti mejnik, do katerega je moral vsak dolžnik poravnati svoje dolgove, vsak kmet – kolon pa je moral gospodarju oddati polovico pridelka. Če se kolon (kolon je briški kmet dninar, ki je delal na zakupnem zemljišču, večinoma v lasti plemiških družin, op. a.) z gospodarjem ni dogovoril za podaljšanje pogodbe, je moral kmetijo celo zapustiti.
Šmartno - orlovsko gnezdo
Poet Brd, Alojz Gradnik, je Šmartno opisal kot orlovsko gnezdo, ki ždi na točki, od koder se odpira pogled od Nanosa do Karnijskih Alp, od prostrane Furlanije do Jadranskega morja. Na tej razgledni vzpetini je v prvi polovici 16. stoletja na ostankih rimskega oporišča nastal okoli cerkve velik protiturški tabor - srednjeveška utrdba. Vas na griču, obdana z obzidjem in utrjena z obrambnimi stolpi, je prvič omenjena leta 1317.

Šmartno se vključuje v sklop vaških naselij in protiturških taborov na Primorskem. Kot obmejna utrdba je delovalo vse do sredine 18. stoletja, ko je beneška nevarnost minila. Med ljudmi krožijo pripovedi o časih, ko je šmartenska trdnjava še služila svojemu namenu. Prebivalci zunaj utrdbe, na območju današnjega Imenja, naj bi v zameno za varstvo pred sovražniki oskrbovali prebivalce znotraj tabora z živežem - imenjem (imetjem) in od tod izvira ime Imenje. Druga razlaga pa pravi, da je vojaška posadka poleg plače imela tudi zemljišče - imenje, od katerega so imeli redne dohodke.

Letošnje leto je bil mejnik, saj je briška občina pridobila tudi evropska sredstva. Več kot milijon evrov so vložili v obnovo vaških tlakov, infrastrukture, parkirišč, v informacijske table ... Posebej so zanimive velike fotografije, ki na pročeljih šmart'nskih domačij prikazujejo vas pred in po obnovi. Osem usmerjevalnih in informativnih tabel popotnika vodi skozi šmart'nske "gase" – ga seznanja z zgodovino tega srednjeveškega utrjenega naselja, bistvenimi značilnostmi, zanimivostmi in obstoječo turistično ponudbo.

Čeprav je večina gostov Italijanov, pa so te table v slovenskem in angleškem jeziku. Na briški občini so povedali, da so zaradi spomeniško-kulturne zaščite naselja narejene po pravilih slovenskega kulturnega ministrstva, ki predvideva le dvojezične (slovensko-angleške) informacijske table. Za vse turiste, ki našega ali angleškega jezika ne poznajo, pa so natisnili še turistične brošure v več jezikih. Sicer pa pravijo, da vino jezike razveže, tako da sporazumevanje v Šmartnem res ni problem. Tudi ali pa predvsem na ta Martinov konec tedna ne.
Za MMC Mojca Dumančič, RTV Slovenija