Med novejšimi znamenitnostmi v Kopru sta prenovljen in lično urejen ribiški pomol ter Arena Bonifika, kjer trenutno potekajo tekme EuroBasketa. Foto: Jaka Jeraša
Med novejšimi znamenitnostmi v Kopru sta prenovljen in lično urejen ribiški pomol ter Arena Bonifika, kjer trenutno potekajo tekme EuroBasketa. Foto: Jaka Jeraša
Zvonik cerkve Marijinega vnebovzetja se lahko pohvali z najstarejšim zvonom v Sloveniji, ulitim že leta 1333. Foto: Ubald Trnkoczy
Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče. Geografsko je umeščeno tako, da predstavlja najbližjo povezavo srednje in vzhodne Evrope s Sredozemljem, ključni blagovni tokovi pa v pristanišče prihajajo prek Gibraltarske ožine in Sueškega prekopa. Pristanišče je danes neposredno povezano z evropskim železniškim in avtocestnim sistemom ter ima status mejne vstopne točke Evropske unije. Foto: BoBo
Da Pontejev vodnjak stoji na Prešernovem trgu v Kopru, ki so ga včasih imenovali Da Pontejev trg. Foto: Ubald Trnkoczy
Mestna občina Koper je z obnovljeno Pretorsko palačo maja leta 2001 dobila mestno hišo v središču mesta in na trgu, ki je do današnjih dni ohranil svojo izvirno municipialno zasnovo. Foto: BoBo
Koper vse dni v letu ponuja številne možnosti športnih dejavnosti, med bolj priljubljenimi so brez dvoma tiste na ali v vodi. Foto: BoBo
Koper je odlična izhodiščna točka za številne izlete. Ena izmed bolj obiskanih vasi v bližini so Hrastovlje, znane po freskah v romanski cerkvi sv. Trojice iz 15. stoletja. Najbolj znamenita izmed njih je Mrtvaški ples, ki prikazuje siromaka in bogataša pred smrtjo. Foto: BoBo
Oljka
Osrednji del festivala oljkarjev je tekmovanje za zlato oljčno vejico, ki poteka že od leta 1992. Foto: BoBo

Koprski otok je bil prvič poseljen v času antičnega Rima, prvi velik gospodarski in kulturni razcvet pa je mesto doživelo v času Benečanov (13.-18. stoletje). Za Koper je bil pomemben tudi čas krčenja solin (leta 1912 so bile dokončno ukinjene), ko je mesto začelo izgubljati podobo otoka. Za razvoj so bile pomembne tudi cestna povezava s kopnim, morska povezava s Trstom in leta 1902 še železniška povezava Trst-Poreč. Čas po drugi svetovni vojni je prinesel veliko sprememb. Ko je mesto postalo del Jugoslavije, se je popolnoma spremenila narodnostna sestava, v tistem času pa je mesto dobilo tudi pristanišče in doživelo močan razvoj.

Danes ima Koper okoli 23 tisoč prebivalcev in dva uradna jezika, poleg slovenščine tudi italijanščino. Postalo je tako gospodarsko kot tudi turistično naravnano mesto, ki razvija kopališki, navtični, športni in nakupovalni turizem. Poseben utrip mladosti pa je mestu prinesla Univerza na Primorskem.

Peš, z vlakom ali ladjico
Obiskovalci Kopra si mesto in okolico lahko ogledajo na več različnih načinov. Tisti, ki si želijo sede spoznati staro mestno jedro, se lahko odločijo za vožnjo s turističnim vlakcem, naprej pa Koper raziskujejo peš, v spremstvu turističnega vodnika ali sami. Tisti, ki uživajo na morju, pa se lahko vkrcajo na tradicionalno istrsko plovilo ali pa se odločijo za bolj adrenalinsko vožnjo in se po slovenskem morju odpeljejo s hitrim gliserjem. Z vožnjo z ladjo lahko turisti spoznajo še druga mesta na Obali in Sečoveljske soline, po dogovoru pa je panoramsko vožnjo mogoče tudi individualno prilagoditi.

Znamenitosti
Na osrednjem mestnem trgu, Titovem trgu, ki velja za enega najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju, so v drugi polovici 15. stoletja zgradili Pretorsko palačo, Ložo (Loggia), Armerio in Foresterio. Slednja zgradba je v preteklosti služila kot nekakšna hiša za podestove goste. Krasijo jo lepa kamnita renesančna vrata, imenovana Porta del Corte. Sosednja stavba, Armeria, je do leta 1550 služila kot skladišče orožja, pozneje pa je postala mestna hranilnica in mestni urad. Nekdaj ločeni stavbi so povezali v 18. stoletju, danes pa predstavljata sedež Univerze na Primorskem. Najimenitnejša koprska palača, Pretorska palača, je do konca 18. stoletja služila posvetnim mestnim funkcijam, danes pa ima tam prostore Mestna občina Koper.

Kavarna Loggia je bila zgrajena v 15. stoletju in preurejena v 17. stoletju. Namenjena je bila meščanskim razpravam, ki so jih upoštevali v mestnem svetu. Krasita jo številno heraldično okrasje in plastika Marije z otrokom v vogalni niši, ki je postavljena v spomin na uničujočo kugo iz leta 1554. V sredini 19. stoletja se je v pritličju Loggie odprla kavarna, ki velja za eno izmed najstarejših v Sloveniji.

Na vzhodni strani Titovega trga, na mestu, kjer je bila v antiki romanska bazilika, stoji stolna cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je nastala v 12. stoletju, ko je mesto dobilo lastno škofijo. V spodnjem delu je ohranjen gotski stil, višje pa renesančni. V prvi polovici 18. stoletja so stolnico povečali in ustvarili nov dvoranski prostor. Cerkev hrani številne dragocenosti, med drugim tri slike avtorja Vittora Carpaccia in kamniti sarkofag koprskega zavetnika sv. Nazarija iz 15. stoletja. Turistom morda najzanimivejši del cerkve je mestni stolp, v osnovi romanski utrdbeni objekt, ki je bil v obdobju med 15. in 17. stoletjem spremenjen v zvonik, danes pa je razgledna točka.

Na drugem mestnem trgu, Prešernovem trgu, si lahko turisti ogledajo Da Pontejev vodnjak iz leta 1666, ki ga je naročil mecen Lorenzo de Ponte. Osemkotni vodnjak obkroža 15 majhnih pilastrov, ki nosijo znake koprskih plemiških družin, ki so dale denar za vodnjak. Uporabljali so ga do leta 1898.

Homo na Plac
Na Prešernovem trgu sicer vsako nedeljo v mesecu juliju in avgustu pripravijo tradicionalno istrsko tržnico Homo na Plac. Na trgu se predstavijo obrtniki in izdelovalci tipičnih istrskih izdelkov in svoje proizvode tudi prodajajo. Vsako nedeljo se izvaja tudi igrani prikaz v istrskem narečju, ki gledalcem še dodatno približa istrsko dediščino.

Festivali za razvajanje brbončic
Sladka Istra je dvodnevna prireditev, ki poteka vsako leto konec septembra. V mestnem jedru se odpre tako imenovana sladka pot, kjer na številnih stojnicah potekajo predstavitev, degustacija in prodaja sladic slovenske Istre, Slovenije in tujine.

Festival Zlate oljčne vejice v Kopru poteka v aprilu ter združuje kulturne, izobraževalne in kulinarične dogodke. V sklopu prireditve poteka mednarodno tekmovanje za zlato oljčno vejico, na katerem sodelujejo oljkarji iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Za obiskovalce je zagotovo najzanimivejši sejem na prostem, kjer na stojnicah poteka degustacija oljčnega olja in z njim povezanih dobrot.

Tradicionalni Praznik refoška poteka v zaledju Mestne občine Koper, v vasi Marezige. Gre za praznik vseh vinogradnikov, na katerem se ocenjujejo različne vrste vin. Med tekmovalci se izbire najboljši refošk in malvazijo, ki se nato ponujata vsem obiskovalcem. Praznik dopolnjujejo tudi športne prireditve in kulturni program.

Od vinarja do oljkarja je priljubljena enodnevna prireditev konec junija, ki je namenjena vsem ljubiteljem vin in oljčnega olja. V aprilu pa pridejo na svoj račun vsi ljubitelji belušev, takrat v Kopru namreč poteka Šparga fest v znamenju te tipične sredozemske rastline. Festival združuje niz prireditev, pokušin jedi iz belušev, strokovnih in poljudnih predavanj ter delavnic o divjih belušh in sredozemski kuhinji, vrhunec dogajanja pa predstavlja že tradicionalno pripravljanje velike istrske frtalje - ocvrtih jajc z divjimi beluši.

Kultura in umetnost
V največjem slovenskem obmorskem mestu lahko ljubitelji umetnosti obiščejo številne galerije, med drugim galerijo Loža, najpomembnejše razstavišče Obalnih galerij, kjer so razstavljena likovna dela uveljavljenih domačih in tujih avtorjev, ali pa galerijo Severia, kjer je na ogled velik izbor umetnin z vsega sveta.

Gledališče Koper
Gledališko življenje ima v Kopru dolgo tradicijo, saj zgodovinski viri iz 15. stoletja navajajo, da je bilo tam gledališče že v času Beneške republike. Današnje Gledališče Koper Teatro Capodistria pa velja za drugo najmlajše slovensko poklicno gledališče (ustanovljeno je bilo leta 2001). Vsako leto pripravi najmanj pet premiernih uprizoritev, njegov repertoar pa sestavljajo uprizoritve sodobnih in klasičnih besedil, predvsem komedij, ki jih zaznamuje lokalna, sredozemska obarvanost.

Eko turizem
Trend množičnega turizma zadnje čase pogosto zamenja želja po preživljanju prostega časa v neokrnjeni naravi, zato turistični delavci v Kopru ponujajo tako imenovan ekološki turizem. Obiskovalci lahko v slopu tega obiščejo naravni rezervat Škocjanski zatok v Kopru, največje polslano močvirje v Sloveniji, naravni spomenik Debeli rtič, katerega posebnost je edini slani travnik v Sredozemlju, čudovite kamnite stene Spodmoli, ki so zaradi previsne oblike dobile ime ušesa Istre, naravni most pri Sočergi in Kraški rob, kjer je cel niz utrdb in stolpov iz bitk med Benečani in Habsburžani.