Štanjel je eno izmed najstarejših in zagotovo najslikovitejših kraških naselij. Začenja se ob vznožju 363 metrov visokega griča Turn in se terasasto dviga proti vrhu. Kamnite hiše so značilno kraške, z ozkimi okni, portali in dimniki, nekatere imajo celo kamnite strešne žlebove.

Poseben značaj dajeta naselju renesančno-baročni grad in poznogotska cerkev sv. Daniela, ki so si jo za svoje zadnje počivališče izbrali grofje Cobenzli. Prav ta grofovska družina je konec 17. stoletja dala v 15. stoletju zgrajeni graščini dokončno podobo.

Poznogotska cerkev sv. Daniela z značilnim limonastim zvonikom je bila zgrajena leta 1609 in obnovljena v 17. stoletju. Zunaj naselja so v 15. stoletju zgradili še eno cerkvico s pokopališčem, na katerem počiva tudi arhitekt Maks Fabiani.

Zaradi nevarnosti turških vpadov so naselje obdali z obzidjem, ki je v kamniti objem stisnilo grad, cerkev in hiše. Prva stavba zunaj obzidja je bila postavljena šele v 19. stoletju, predtem pa so, po prenehanju turške nevarnosti, hiše in del gradu naslonili na obzidje in obrambne stolpe.

Posebna znamenitost Štanjela je Ferrarijev vrt, ki ga je arhitekt Maks Fabiani ustvaril za Enrica Ferrarija. Vrt velja za najpomembnejšo parkovno ureditev iz obdobja med obema vojnama. Uvrščen je med spomenike državnega pomena in ima status krajinskega parka.

Aleksandra K. Kovač