Voda se po okrog 60 m dolgem toku med skalnimi policami navpično spusti prek visokega in trdnega dolomitnega praga.

Vodna pahljača je visoka 106 m. V primerjavi z večino slovenskih slapov, ki se umikajo in postopno znižujejo svoj padec, Boka še vedno nastaja in se povečuje.

Slap je najbolj vodnat spomladi, ko ga vzajemno napaja voda iz obilja padavin in talečega se snega na Kaninskem pogorju. Takrat se pretok poveča tudi na prek 100 kubičnih metrov na sekundo, medtem ko je v sušnem zimskem času lahko le 0,2 kubičnega metra na sekundo. Domačini vedo povedati, da ob dolgotrajni suši slap tudi presahne.

Temperatura vode pri izviru Boke ne preseže vrednosti 5 stopinj celzija. Jamskim potapljačem se je posrečilo preplavati dobrih 100 m dolg sifon takoj za izvirom, kar je omogočila tudi izredna vidljivost v čisti vodi. Za sifonom je okrog 30 m dolgo jezerce, na drugi strani pa je rov v treh nadstropjih. V zgornjem, suhem delu so jamarji našli številne kapnike.

Boka je najlepše vidna z urejenega parkirišča ob cesti med Žago in Bovcem. Do nje vodita dve stezici, vsaka po svoji strani rečice z enakim imenom, ki se v neposredni bližini izliva v Sočo.