Za obiskovalce je primerna tako poleti kot pozimi. Poleti se lahko sprehajajo med gozdovi in pašniki ter kraškimi vrtačami in kotlinami, primerna pa je tudi kot izhodišče za daljše planinske izlete. Pozimi pa je na Veliki planini mogoče smučati, na voljo je sedežnica in dve vlečnici.

Spomladi pastirji iz doline na Veliko planino pripeljejo krave. Pastirsko kočo – te koče so ločene od turističnega dela - ima lahko v lasti le pastir, ki ima kmetijo v dolini. Na vsaki od planot (Mala, Gojška planina in Tiha dolina), ki obkrožajo Veliko planino, se lahko pase le določeno število krav, saj je pomembno, da krave ne živijo v pomanjkanju. Posamezne planote so med seboj ločene z leseno ogrado, da krave ne prihajajo na druge planote.

Velika planina in njene značilne koče so spomeniško zaščitene. Največ zaslug za to ima arhitekt Vlasto Kopač, ki je poskrbel, da so koče, tudi tiste, ki so namenjene turistom, navzven vse enake, notranjost pa je prilagojena svojemu namenu.

Prvotno je bila pastirska koča velika 4 x 4 metre, s streho, ki je segala skoraj do tal. Med kvadratnim prostorom in streho je tako nastal napušč, kamor je pastir ponoči prignal živino.

Danes so koče večje in osrednji prostor se je razširil v pravokotnik. V osrednjem prostoru je imel pastir ognjišče, pribor za izdelavo sira ter police, število polic pa je ustrezalo številu njegovih krav. Tako je imela vsaka krava svojo polico in pastir je natanko vedel, koliko mleka je dala vsaka krava.

Na začetku pastirstva na Veliki planini so tam pasli tudi ovce, vendar so ovce z Velike planine umaknili, ker so uničevale travo.

V preteklosti so pastirji zgodaj spomladi odšli na planino in se z nje niso vrnili jeseni. S seboj so vzeli le najnujnejše, nekaj mesa, predvsem salame in klobase, in kruh. Potem pa so si vse potrebno za preživetje pridelali na planini. Pridobivali so mleko, izdelovali sir, maslo in druge mlečne izdelke. Ko je k pastirjem prišel kdo iz doline, jim je v zameno za pastirske izdelke prinesel kruh, meso in drugo.

Posebnost Velike planine je tako sir, imenovan trnič. Trnič je sir, narejen iz posnetega mleka. Sir so pastirji posušili nad ognjiščem, da je postal pol manjši in trši, ter vanj odtisnili poseben vzorec. Vsak pastir je imel svoj vzorec, trniče pa so izdelovali v parih, saj naj bi predstavljali ženske prsi.

Na Veliki planini lahko obiščete tudi pastirski muzej, pred katerim poleti stoji čisto pravi planšar v tradicionalnih oblačilih. Pastirski muzej je v najstarejši koči, ki stoji na Veliki planini in je edina koča, ki je znotraj še vedno pravokotne oblike.

Na Veliko planino lahko pridete peš ali s kabinsko žičnico, lahko se pripeljete tudi z gorskim kolesom, razočarani pa ne boste ne poleti ne pozimi.

A. M.