V deželi belih brez, vezenin in rokodelskih izdelkov je namreč doma najstarejši slovenski folklorni festival, ki je bil letos že 46. po vrsti. V Jurjevi dragi, kot naravnemu amfiteatru sredi Črnomlja pravijo domačini, je tokrat nastopilo okoli 1.000 folkloristov iz Slovenije in tujine. Največ jih je bilo, seveda, prav iz Črnomlja. "Belokranjci smo znani, da imamo razvite folklorne skupine, namreč kar devet jih je in vsako leto so številčnejše," je za TV Slovenija povedala Lidija Ivanšek iz Razvojno informacijskega centra Bela krajina.

Letos oklestili stroške festivala
Kot je pojasnila Ivanškova, so letos (gospodarski krizi primerno) oklestili stroške festivala, in sicer tako, da so se osredotočili predvsem na folklorne skupine. Kljub temu pa so pripravili več koncertov in razstav, prav tako je bilo poskrbljeno za tradicionalno belokranjsko kulinariko. Letos so kmečke žene pripravile jedi iz pozabljene ajde.

Jurjevanje je ime dobilo po ljudskih običajih, izpeljanih na jurjevo. Jurjevo je namreč nekoč spadalo med najpomembnejše praznike, saj so naši davni predniki v spomladanskem obdobju izkazovali čast oživljeni naravi, od katere so bili kot poljedelci življenjsko odvisni. Verovali so, da Zeleni Jurij, ki ga opevajo in poznajo vsi slovanski narodi, prinaša ponovno rast.

Pastirsko jurjevanje zamrlo v prvi polovici 19. stoletja
Pod vplivom krščanstva so se starodavna verovanja spremenila, nekdanji jurjevski obredi pa so po vaseh v Beli krajini obstali kot pastirsko jurjevanje. Na jurjevo so se fantje odeli v zelenje oz. v Zelene Jurije. Tako opravljeni so hodili po vasi od hiše do hiše in peli jurjevsko pesem, s katero so prosili za darove. Pri vsaki hiši so dobili jajce ali dve, pogosto pa tudi ničesar. V zahvalo za darove so gospodinjam izročili zeleno vejico, če pa niso dobili ničesar, so jim zaželeli kaj slabega.

Obredje Zelenega Jurija so Črnomeljčani prenehali v prvi polovici 19. stoletja, pastirsko jurjevanje po vaseh pa je dokončno zamrlo takoj po drugi svetovni vojni.