Ta predstavlja veliko tržno priložnost, pogoje za tovrstni turizem pa določajo upravljavke lovišč, ki jih morajo izvajati v skladu s predpisano zakonodajo. Ministrstvo za okolje in prostor tako določi obvezno kvoto odvzema divjadi, ta pa se porazdeli na upravljavke lovišč.

Prav strast do uplenitve divjadi in osvojitve trofeje lovske goste žene, da se odpravijo v lovišča. V naših loviščih ob domačih gostih pogosto lovijo Avstrijci, Nemci, Italijani, gostje pa lahko divjad uplenijo le ob spremstvu domačega lovca.

Lovišče s posebnim namenom Ljubljanski vrh je eno od desetih lovišč, ki jih upravlja zavod za gozdove. Ta lovišča so mamljiva za lovske goste. Lani je v njih gostovalo 1.900 ljudi, nekateri od teh so lovili večkrat, saj so rezervirali odstrel večjega števila prostoživečih živali.

Milijon evrov od lovnega turizma
Zavod za gozdove je od takega turizma lani pridobil dober milijon evrov.

"Ta denar se izključno vrača v lovišče, v obliki najrazličnejših del, od tehničnih do biomeliorativnih, s katerimi izboljšujemo življenjske pogoje za divjad, uporablja se za izplačilo škod lastnikom, škod, ki jo povzroča divjad na lovnih površinah, in pa, seveda, za zaposlene v loviščih s posebnim namenom," so povedali na zavodu za gozdove.

Število lovskih gostov se povečuje tudi v loviščih, ki jih upravljajo lovske družine. Te upravljajo večino lovne površine v državi, a skupnega podatka – koliko je takih gostov, kje vse ti lovijo – lovska zveza nima. Posamične družine se namreč same odločijo, koliko divjadi, ki je predpisana za odstrel, bodo omogočile upleniti gostom.

"Z lovskim turizmom smo se začeli ukvarjati zaradi tega, da lažje poslujemo z lovišči, gostje pa nam predstavljajo dohodek, ki ga potem na različne načine vlagamo spet v lovišča," je za TV Slovenija povedal Vojko Lazar, lovec iz LD Kozina.

Gostje, ki si lahko privoščijo lov v tujini, se v slovenska lovišča radi vračajo. Lovišča pri nas so namreč še vedno dobro ohranjena in bogata z divjadjo.