Zelene zime so kot nalašč pisane na kožo termalnemu turizmu. Turizem dobrega počutja tako postaja dobra turistična priložnost za razvoj produktov, ki niso neposredno odvisni od vremena. Na Rogli so pred nekaj meseci odprli nov hotel dobrega počutja Natura, v njem pa je rdeča nit zgodba o gozdovih in Lovrenških jezerih. Poleg priprav vrhunskih športnikov in kongresnega turizma želijo na Roglo privabiti vse tiste, ki živijo dejavno in se zavedajo pomena zdrave prehrane, gibanja ter želijo bolj individualen pristop.

Gostje po občinah v slovenskih naravnih zdraviliščih ustvarijo kar 2,8 milijona prenočitev. Še vedno so najpogostejši gostje Slovenci, med tujci pa je konstantno dobra rast na avstrijskem trgu, sledijo Hrvati, Nemci, Rusi in prebivalci iz držav Beneluksa – medtem ko se je na italijanskem trgu v zadnjih štirih letih izgubljalo goste.

Podoba slovenskih zdravilišč se je v zadnjem desetletju močno spremenila. Danes jih delimo na tiste, kjer je primarna dejavnost posvečena zdraviliškemu zdravljenju, storitvam dobrega počutja ali spaja ali pa tematskim vodnim doživetjem. Razmah in razvoj programov dobrega počutja kot načina življenja je dal pečat skoraj vsem novim delom v posameznih zdraviliščih. Hiter razvoj pa je za seboj prinesel preveliko podobnost med ponudbo posameznih zdravilišč in posledično neprepoznavnost – tudi v ponudbi nam konkurenčnih madžarskih, avstrijskih, čeških in slovaških term. Standard termalnega turizma v Sloveniji je primerljiv s tujino, pri čemer imamo pri nas nižje cene za storitve, potrebnih pa je tudi manj doplačil. Tudi pri nas se wellness, tako kot celoten svetovni turizem, vrača h koreninam, k prvotni obliki. V ospredje prihaja selfness - programi, s katerimi naredimo nekaj zase. Vedno večji poudarek je na osebnem pristopu, štejejo specifike lokalnega okolja, ki se tesno povezujejo s programi v zdraviliščih. Trenutno so popularni solinsko blato, pohorska šota in zdravilna zelišča.

Turizem dobrega počutja je v svoji osnovi filozofija zdravega življenjskega sloga po meri posameznika. Gre za preventivno skrb za zdravje, za iskanje ravnotežja in dobrega počutja tako telesa kot duha v sozvočju z okolico in naravo. V slovenskih naravnih zdraviliščih je močna tudi medicinska dejavnost, samoplačniško oblikovani programi, ki jih vodi specializiran zdravnik. Ta glede na zdravstveno sliko priporoči terapije in druge medicinske postopke, vse z namenom izboljšati zdrav življenjski slog.

Počasi se spreminja tudi mišljenje, da po termalnem turizmu in spastoritvah povprašujejo le starejši in premožnejši. S športom in lokalno turistično ponudbo povezani termalni programi, atraktivne storitve spajev in storitve turizma dobrega počutja termalni turizem približujejo tudi mladi strukturi gostov. Toda za še večji obisk bo treba obnoviti številne termalne hotele in povečati povezovanje z lokalnim okoljem in malimi turističnimi akterji. Termalni gostje so namreč postali zahtevni - ne zadovoljijo se več s hotelsko ponudbo. Iščejo doživetja, ki niso povezana samo z udobno namestitvijo, ampak predvsem s specifiko okolja. Pomembna je domačnost v povezavi z regionalnimi proizvodi, kulinariko, kulturno dediščino. Šteje neposredna povezava s pridelovalci hrane, vina, sokov, gostinskimi ponudniki, gostišči in kmečkimi turizmi. Svetovne smernice narekujejo zdrave hotele (od gradnje do vsebin), štejeta individualni pristop in pa tesno povezovanje z identiteto okolja. Svetel zgled na tem področju še vedno ostajajo Terme Olimia, kjer se zelo uspešno povezujejo s celotno ponudbo širše okolice Kozjanskega.

Na nacionalni ravni je treba kontinuirano graditi prepoznavno podobo Slovenije (tudi) kot termalne destinacije glede na zdravilno bogastvo mineralnih in termalnih vrelcev.