Kot pravi staro izročilo, naj bi na svoji posesti v Olimju kneginja sv. Hema Krška okoli leta 1015 zgradila grad, ki pa je po njeni smrti prešel v last krške škofije. Škofje so dajali Olimje v fevd različnim plemiškim družinam, med katerimi so še posebej v ospredju družine Tattenbachov, Rattkayjev in Erdödyjev. Grof Nikola Erdödy je grad prodal protonotarju kraljevine Hrvaške in Slavonije Ivanu Zakmardyju, ta pa je na svojem gospostvu ustanovil pavlinski samostan in ga izročil vodstvu reda v Lepoglavi.

Vse do leta 1782 je samostan lepo uspeval, a ga je tega leta ukinil cesar Jožef II., novi lastnik pa je postal Štajerski verski sklad. Leta 1805 so samostan kupili grofje Attemsi, ki so v letu 1807 dali porušiti dvoje stavbnih kril, ostanek pa uredili za svoje potrebe. Po drugi svetovni vojni je samostan prenehal delovati, znova pa se je vzpostavil leta 1990.

Poleg zanimive arhitekture, ki odlikuje Olimje, je ta samostan znan še po eni izmed najstarejših lekarn v Evropi. Pavlinci so se ukvarjali tudi z zdravilstvom, njihova pravila pa so zahtevala, da ima vsak samostan sobo za bolne brate in lekarno z zdravili. V Olimju je pavlinska lekarna dobila svoj prostor v pritličju južnega stolpa. To je ena od najstarejših ohranjenih redovniških lekarn, če ne celo tretja najstarejša v Evropi (za Parizom in Dubrovnikom). Poleg lekarne pa so redovniki vzgajali tudi zdravilne rastline v vrtu, ki ga obdelujejo še danes.

Poleg lepot samostana, ki privabijo marsikaterega obiskovalca, je kraj Olimje znan tudi po lastni proizvodnji čokolade in čokoladnici, kjer se lahko vsakdo posladka.

L. Š.