Na proslavi v okviru bohinjskega občinskega praznika so se zbrani - slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik republike Danilo Türk - ob Spomeniku štirim srčnim možem v Ribičevem Lazu v petek poklonili spominu štirih srčnih mož, ki so pred (skoraj) 234 leti osvojili Triglav.

Štirje domačini iz Bohinja - Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer - so se 26. avgusta 1778 prvi povzpeli na Triglav, kar je pomemben pomnik gorskega raziskovanja in osvajanja še neosvojenih vrhov.

Najvišja slovenska gora Triglav je pomembna ne le za Slovence, ampak tudi v evropskem in svetovnem merilu. Mogočni mejnik v alpski verigi s svojo značilno podobo in kulturnozgodovinskim pomenom velja za enega najprepoznavnejših simbolov slovenstva, zato je dobil svoje mesto tudi v državnem grbu.

Triglav kot mejnik v planinskem svetu
S Triglavom je povezana bogata planinska zgodovina, s katero se lahko Slovenija pohvali pred precej številčnejšimi narodi alpskega sveta. Prvič je bil osvojen osem let prej kot Mont Blanc, 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Šele 79 let po prvem vzponu na Triglav je bila v Angliji ustanovljena prva planinska organizacija na svetu sploh.

V Sloveniji smo svoje prvo planinsko društvo dobili 94 let po podvigu, s katerim so se v zgodovino zapisali štirje srčni možje. Triglav pa se je kot simbol slovenstva dokončno uveljavil z župnikom Jakobom Aljažem, ki je za nekaj goldinarjev od dovške občine odkupil njegov vrh in ga pozneje skupaj z znamenitim stolpom, ki ga je na njem postavil, podaril Slovenskemu planinskemu društvu.