V letošnji ponudbi bo še kar nekaj novosti, med njimi prvič apiterapija - zdravljenje s čebelami. Posebno mesto ima pri promociji Brd tudi etnološka dediščina. Tako si na gradu Dobrovo lahko ogledate zanimivo zbirko briških poklicev oziroma "meštirjev" in pokukate Brikam pod krilo. Razstavile so namreč spodnje perilo …

Razcvetena Brda se prebujajo v novo turistično sezono in prvi jo odpirajo pohodniki. Priprave na vseslovenski pohodniški festival so na vrhuncu – tako pri organizatorjih kot pri tistih, ki nabirajo kondicijo med vzbrstenimi briškimi trtami in dehtečimi sadovnjaki. Erika Kovačič Marinič iz Turistično-informacijskega centra našteje: "V Brdih imamo devet pohodniških poti, imenovanih po starih sortah češenj, na primer Črnpevka, Črnica, Drug'mbernca, Kozanka, Prvač'nca, Bjelac'pika, Trcinka, Karnjuka … Poleg tega poteka po briških gričih pohodna pot Alpe–Jadran, ki povezuje Veliki klek in Devin. Zagotovo je najprijetnejša hoja med razcvetenimi belimi češnjami. Te bodo najbolj vabljive prav aprila, ko pripravljamo prvi spomladanski pohodni festival." Vse informacije o njem dobite v briškem TIC-u, ki ima sedež na gradu Dobrovo. Topli spomladanski dnevi v Brda privabljajo tudi vse več kolesarjev. Več o novi ponudbi za ljubitelje pedalov prihodnjič … Še vedno velja, da si v Brdih lahko izposodite običajno ali električno kolo, prav tako se z griča na grič in do več briških domačij lahko zapeljete z najeto vespo …

Za zdravje in sprostitev - apiterapija
Pohodniki in kolesarji oziroma prav vsi, ki pridete v Brda, si boste lahko oddahnili in se dodatnega zdravja naužili tudi z apiterapijo, novo ponudbo Brd. Zdravljenje s čebelami ponuja Robert Soban v Hlevniku, majhni vasici na obrobju briških gričev, tik ob meji z Italijo. Robert nadaljuje družinsko čebelarsko tradicijo: "Druženje s čebelami povečuje mojo ljubezen in željo do čebelarstva, s tem pa tudi spoznavanje zdravilnih učinkov apiterapije. Večglasno brenčanje in vonj iz petdesetih panjev med vsakodnevnim pregledom izredno pomirja. Prav zato sem se odločil v objem oljk in vinogradov postaviti čebelnjak za apiterapijo. Zrak in vdihovanje aerosola ugodno vpliva na naše psihofizično počutje, predvsem na dihala, zvoki šumenja čebel pa pomirjevalno delujejo tudi na prisotnega v čebelnjaku." V enem od čebelnjakov je Robert uredil štiri ležišča, kjer se sprostite in vdihujete zdravilne hlape, ki jih kranjske čebelice prinašajo v panj. Lahko se odločite za vdihovanje z inhalatorjem, ki je neposredno povezan s panjem ali pa se le nadihate svežega aerosola v notranjosti čebelnjaka. Apiterapija za dušo in telo …

Za radovedne – etnološka dediščina
Zvedavim turistom v Brdih poleg rekreacije in sprostitve ponujajo še ogled bogate etnološke dediščine. Tako so na gradu Dobrovo odprli zanimivo zbirko oziroma razstavno predstavitev starih briških poklicev, po briško "meštirjev". Nastala je na podlagi knjige Darinke Sirk 99 meštirjev - 100 mižerij. Darinka Sirk je upokojena učiteljica iz Goriških brd, ki se je posvetila zbiranju materialne in nesnovne kulturne dediščine. Poleg te nove razstave na Dobrovem ima družina Sirk še etnološko zbirko v kolonski hiši na Furlanišču v bližini vasi Breg pri Krasnem. Od mnogo "meštirjev" je živo le še pletenje košev in sušenje suhega sadja, v vseh Brdih je ostal le še en sam kovač. Zanimivo je poimenovanje poklicev in orodja, ki so ga uporabljali, in se razlikuje od vasi do vasi. Ob razstavi je Darinka Sirk opozorila: "Ob vseh poklicih je zanimivo, da vinorodna Goriška brda niso poznala sodarjev. Sode, brente in druge lesene posode so kupovali pri Cerkljanih. Ti so vsako pomlad z vozovi prišli v Brda in z našimi kmeti sklepali kupčije za vso leseno vinsko posodo."

V Brdih pa so bili nekdaj pomembni mlinarji. Mleli so predvsem belo polento, za rumeno Brici pravijo, da je zgolj za živali. Koruzo za belo polento so kupovali v Furlaniji. Menjali so jo za vino, drva in kostanj. Zaradi velike porabe koruzne moke je bilo v Brdih ob največjem razcvetu kar šestnajst vodnih in dva električna mlina. Po drugi svetovni vojni jih je delovalo še deset, zadnji (električni) pa je utihnil leta 1991.

Najbolj radovedni lahko pokukajo Brikam pod krilo …
Bi bili tako predrzni, da bi briškim dekletom pokukali pod krilo? Brez skrbi, ne potrebujete prav nič šegavega poguma, kajti v eni od soban dobrovskega gradu so kar same pokazale, kaj nosijo "na koži" … Pripravile so namreč razstavo starega spodnjega perila. Res je neverjetno, kako umetelno vezene čipke so nekdaj krasile tisto, kar se je skrivalo pod jopicami in krili pred pogledi drugih. Tudi ta razstava je iz zbirke Darinke Sirk, ki je opozorila na prav posebne spodnjice: "To so ženske b'rgešine z razporkom. Dekleta in žene so si tako olajšale delo na stranišču."

Poleg spodnjega perila so zanimivi zapisi o doti in bali, ki jo je nevesta prinesla k hiši. Tanja Gomiršek, višja kustodinja Goriškega muzeja, je našla večstoletne "poročne pogodbe", napisane na papir, zapečatene ali pa celo izvezene na platno…

Pestra ponudba se obrestuje
Ob tolikšni ponudbi, kot je v Brdih – kulinarika, enologija, pohodništvo, kolesarstvo, etnološka dediščina - je tudi obisk turistov vse večji. Med briškimi griči res vsak najde nekaj zase. Ariana B. Suhadolnik, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, je zadovoljna: "Torej, v lanskem letu beležimo ponovno 17-odstotno rast števila turistov, kar je v teh razmerah odličen rezultat, in to so res zahtevni turisti. Poleg domačih so še Italijani, Avstrijci, turisti iz držav Beneluksa, pravzaprav k nam prihajajo iz vse Evrope. Vse več je tudi gostov iz nekdanjih jugoslovanskih republik, kjer smo imeli v zadnjem letu obsežno promocijo. In kar je najbolj razveseljivo – ti gostje ostajajo pri nas tudi že po več dni."

Brda so se torej res turistično prebudila in vabijo vas, da vse njihove radosti, zanimivosti in danosti poskusite tudi vi … Dogodkov bo od pomladi naprej ogromno … O vseh vas bomo sproti obveščali.

Mojca Dumančič, TV Slovenija