Tinjan je slikovita gručasta vas, ki stoji na vrhu istoimenskega hriba (374 m), ki je tudi zadnji hrib na slovenski transvezali. Nahaja se nedaleč stran od državne meje z Italijo. Po nekaterih virih je ime vasi nastalo še v rimskih časih. Tu naj bi živel bojeviti rod Attinium. Preostali tedanji prebivalci naj bi se mu upirali in si tako 'pridobili' ime anti-attinium, zaradi česar se je tudi kraja oprijelo ime tinium in od tod - Tinjan.

Tinjanski hrib se dviga nad avtocesto, ki se od Kraškega roba spušča proti morju. Njegov vrh si delita antenski stolp in cerkev sv. Mihaela, pod njima pa je nagnetena gruča hiš. V vetrovnem predprazničnem opoldnevu, ko se po dolinah valijo reke avtomobilov in v mestih vse vrvi od naglice, Tinjan preveva neskaljen mir. Nizke hiše, ograjena dvorišča in poti med njimi pometa burja, sonce sipa žarke po morju in zasneženih gorah na robu obzorja.

Kdor se med potjo razburja zaradi burje, jo bo na vrhu morda še hvalil. V dobro prevetrenih dneh se namreč najlepše pokaže, da imajo planinski vodniki, ki razglašajo Tinjan za eno izmed najlepših razgledišč v Slovenski Istri, povsem prav. Če se malce sprehodimo po vrhu in počivališču pod njim, lahko občudujemo modrino Tržaškega zaliva ter belino Dolomitov in Julijskih Alp. Na severozahodu so raztresene stavbe obmorskega Trsta, pod nami valovijo griči med Žaveljskim in Koprskim zalivom. Na vzhodu se vleče Kraški rob, v njegovem zavetju počiva Črni Kal. V ozadju se dviga pobeljeni Slavnik, ob njem je Kojnik, v daljavi na jugovzhodu pa nam pogled odplava vse tja do Učke.

T. G.