Zelencev, ki so le nekaj kilometrov od Kranjske gore ter še manj od Podkorena in Rateč, po navadi ni na seznamih največjih naravnih znamenitosti Slovenije. A vseeno jim vedno uspe prepričati vse, ki jim posvetijo vsaj pol ure časa.

"Faktografija" Zelencev
Leta 1992 so bili Zelenci razglašeni za naravni rezervat - opredeljeni so kot pomembno biološko in hidrološko območje ter krajinska vrednota. V naravni rezervat so vključeni izvirno jezero Save Dolinke in obrobna močvirja s skupno površino okoli 47 hektarjev. Ožje območje, kjer velja še strožji varstveni režim, meri približno 28 hektarov.

Jezerce Zelenci napajajo številni izviri vod, ki pritekajo iz doline Tamar - tam Sava Dolinka izvira kot Nadiža, hitro ponikne in se spet vrne na površje v Zelencih. Vode namreč tu zadenejo ob neprepustno moreno nekdanjega planiškega ledenika, ki je med zadnjo ledeno dobo preoblikoval Zgornjesavsko dolino. Ko se je ledenik umaknil, je za vršajem, ki so ga nanesli karavanški potoki, nastalo večje jezero. Sava je vršaj postopoma prežrla in ostanek večjega jezera so prav Zelenci. Porozna jezerska kreda na dnu jezerca vodi "dovoljuje", da neprestano prihaja na dan v obliki "vulkančkov", kar dokazujejo istosrediščni krogi na vodni gladini. Voda iz jezera preide v strugo, ki se na vzhodu razlije v široko in plitvo močvirje Blata. Struga Save Dolinke pa nastane pri naselju Podkoren.

Osrednji del Zelencev je nizko barje, z značilnimi šotnimi mahovi in drugimi barjanskimi rastlinami. Med živalskimi vrstami prevladujejo tiste, ki so vezane na vodno okolje. Tu gnezdijo mali ponirek, mlakarica in močvirska trstnica, v jezercu pa živi avtohtona potočna postrv. Posebnost jezerca je, da pozimi ne zamrzne - tenka ledena skorjica se naredi le ob obrežju -, temperatura vode pa je vse leto približno 6 stopinj Celzija.

T. T.