Golfišče bi lahko zgradili na Krogu nad Sečovljami, delno pa tudi na ravnini s kmetijskimi zemljišči, se strinjajo na Kmetijskem ministrstvu, skladu Kmetijskih zemljišč in gozdov in na piranski občini. Golfisti so zadovoljni, da se je projekt premaknil z mrtve točke, niso pa najbolj navdušeni nad konfiguracijo terena. Kmetje in zakupniki so odločeni, da zemlje ne dajo.

Po skoraj dveh desetletjih neuspešnih prizadevanj, da bi v piranski občini zgradili igrišče za golf, se je ministrstvu, skladu in občini vendarle uspelo dogovoriti glede kompromisne lokacije, ki bi bila z vidika varovanja kmetijskih zemljišč še sprejemljiva. Na Krogu bi bil osrednji del igrišča, tretjina pa v dolini, pojasnjuje državna sekretarka Tanja Strniša. "Kar pomeni, da smo vendarle dve tretjini prvotne lokacije obdržali v kmetijski rabi. In kot neki omilitveni ukrep predlagamo, da se hkrati s strani občine ali koga drugega zagotovi investicija v namakalni sistem. Tako bi se tudi za preostali del, okrog 40 ha, ki bi bil namenjen dolgoročno samo kmetom, zagotovilo namakanje."

Zdaj je na potezi občina, ki mora najprej spremeniti občinski prostorski načrt, pravi župan Peter Bossman. "To je naša prednostna naloga, dejansko smo že začeli s tem, da smo naročili idejne projekte, kje lahko umestimo igrišče. Če bo vse šlo po sreči, če bomo zaplete hitro rešili, bi golfišče lahko dobili v 3 ali 4 letih."

Kmetje zemlje ne dajo
Kmetje in zakupniki že napovedujejo, da se kmetijski zemlji ne bodo odpovedali. Benjamin Ličer: "Ogledovali so si parcele, ki jih imamo v zakupu, pa nas o tem do danes niso obvestili, niti nas niso prosili, da bi mi rekli kaj o tem, kaj se tukaj dogaja." Podobno meni tudi Vlado Pribac: "Mi bomo vse naredili, da golfa tam ne bo, to so kmetijska zemljišča prve kategorije in jih bomo obdelovali. Za golf je treba poiskati degradirana območja."

Razmerje med državnimi in zasebnimi parcelami je 70:30. Piranski župan upa na dogovor z zasebniki, razlastitvi ni naklonjen. Do gradnje igrišča bo zemlja v zakupu.